Prispevek obravnava zgodovino dvorca Smlednik, pomembnega baročnega spomenika, v 20. in na začetku 21. stoletja. Osredotoča se zlasti na življenje njegovih lastnikov, baronov Lazarini, v času pred drugo svetovno vojno, na tragične dogodke med vojno in usodo dvorca po letu 1945, ko je sprva služil kot dom za vojne sirote, nato pa je v njem deloval vzgojni zavod. Eden od poudarkov članka je tudi odnos vsakokratnih lastnikov do grajske stavbe, zato so v zaključnem delu predstavljena konservatorska in restavratorska dela, ki so bila v dvorcu izvedena po letu 1990, ko je stavba zopet postala last rodbine Lazarini.