logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

Gradovi na Slovenskem kot upravna središča

Temeljjme značilnosti in raziskovalni izzivi
Avtor(ji):Boris Golec
Soavtor(ji):Miha Preinfalk (odg. ur.), Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.), Manca Gašperšič (prev.), Metoda Kokole (prev.), Luka Vidmar (prev.), Irena Bruckmüller (prev.)
Leto:2012
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Kronika, 2012, št. 3
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:grad, upravno središče, zemljiško gospostvo, okraj, grajska terminologija, castle, administrative centre, feudal estate, district, castle terminology
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Boris Golec je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Kronika-2012_3.pdf
Velikost:159.73MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file17394
Odpri
Prenesi
Opis
Gradom so bili do zemljiške odveze (1848) po številčnosti absolutno dominantni upravno-politični sedeži. Razen mest je celotno ozemlje pokrivala mreža zemljiških gospostev, ki so se med seboj ozemeljsko prepletala, med posameznimi gradovi kot upravnimi središči pa so obstajale precejšnje razlike. Potem ko je jožefinska absolutistična država zemljiškim gospostvom naložila nove upravno-politične in sodne funkcije, so nekateri gradovi do srede 19. stoletja opravljali širše in pomembnejše naloge kot kdajkoli prej. Novo in največjo prelomnico je gradovom prinesla zemljiška odveza s korenitimi upravno-političnimi in sodnimi reformami v letih 1849—50. Prenehale so vse oblike patrimonialne oblasti, prav tako so ugasnila zemljiška gospostva, upravo in sodstvo pa so v celoti podržavili. Gradovi kot taki, zlasti podeželski, so tako v zelo kratkem času izgubili skoraj vse dotedanje funkcije, ki so ugasnile oziroma so jih preselili v urbana in polurbana središča. Vendar so grajske zgradbe ponekod, če so se za to pokazale potrebe in možnosti, še naprej, deloma vse do danes, uporabljali za državne urade ter za sedeže občin in drugih uradov.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/30499
    • naslov
      • Gradovi na Slovenskem kot upravna središča
      • Temeljjme značilnosti in raziskovalni izzivi
      • Castles in Slovenian territory as administrative centres
      • Basic characteristics and research challenges
      • Die Schlösser auf dem Gebiet des heutigen Slowenien als Verwaltungszentren
      • Grundlegende Merkmale und Herausforderungen für die Forschung
    • ustvarjalec
      • Boris Golec
    • soavtor
      • Miha Preinfalk (odg. ur.)
      • Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.)
      • Manca Gašperšič (prev.)
      • Metoda Kokole (prev.)
      • Luka Vidmar (prev.)
      • Irena Bruckmüller (prev.)
    • predmet
      • grad
      • upravno središče
      • zemljiško gospostvo
      • okraj
      • grajska terminologija
      • castle
      • administrative centre
      • feudal estate
      • district
      • castle terminology
    • opis
      • Gradom so bili do zemljiške odveze (1848) po številčnosti absolutno dominantni upravno-politični sedeži. Razen mest je celotno ozemlje pokrivala mreža zemljiških gospostev, ki so se med seboj ozemeljsko prepletala, med posameznimi gradovi kot upravnimi središči pa so obstajale precejšnje razlike. Potem ko je jožefinska absolutistična država zemljiškim gospostvom naložila nove upravno-politične in sodne funkcije, so nekateri gradovi do srede 19. stoletja opravljali širše in pomembnejše naloge kot kdajkoli prej. Novo in največjo prelomnico je gradovom prinesla zemljiška odveza s korenitimi upravno-političnimi in sodnimi reformami v letih 1849—50. Prenehale so vse oblike patrimonialne oblasti, prav tako so ugasnila zemljiška gospostva, upravo in sodstvo pa so v celoti podržavili. Gradovi kot taki, zlasti podeželski, so tako v zelo kratkem času izgubili skoraj vse dotedanje funkcije, ki so ugasnile oziroma so jih preselili v urbana in polurbana središča. Vendar so grajske zgradbe ponekod, če so se za to pokazale potrebe in možnosti, še naprej, deloma vse do danes, uporabljali za državne urade ter za sedeže občin in drugih uradov.
      • Until land redemption (1848) castles were numerically the predominant seats of administrative and political power. Apartfrom towns, the entire territory was covered by a network of territorially overlapping seigniories, and castles differed from one another considerably as administrative centres. After the Josephine absolutist state imposed new administrative- political and judicial functions on seigniories, some castles performed broader and more important duties until the mid-19th century than ever before. Another, and the greatest, turning point for castles was brought about by land redemption with radical administrative-political and judicial reforms in 1849-50. All forms ofpatrimonialism were abolished and seigniories ceased to exist, whereas administration and judicial system were fully nationalised and their tasks thenceforth executed by state officials. In a very short period of time castles as such, especially in the countiyside, lost nearly all of their former functions which were abolished or moved to urban and semi-urban centres. Nevertheless, some castle buildings have remained, where necessary and possible, to a certain extent, in use as state offices as well as seats of municipalities and other kinds of offices, to this very day.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2012
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd