Prispevek obravnava družino Pauer, ki je imela v prvi tretjini 19. stoletja v lasti grad Velenje in katere družinska mati
Jožefa, roj. pl. Resingen (1800—1870), je bila praprapravnukinja kranjskega polihistorja J. V. Valvasorja (1641—1693).
Po finančnem zlomu in moževi smrti se je vnovič omožena Jožefa s svojimi štirimi otroki preselila v Gradec, kjer živi večji del
njihovega potomstva še danes. Metodološko so prikazane raziskovalne poti in nemajhne težave, s katerimi se je avtor srečeval
pri raziskovanju življenjskih usod prvih dveh generacij Pauerjev. Med temi so bili tudi goljuf, ki se je izdajal za zakonskega
moža, njegovi lažni zakonski otroci in razočarana dama, katere samomor so javnosti prikrili. V ospredju obravnave so
vprašanja, kdaj lahko arhivski viri zavajajo, kaj zamolčijo in kako včasih izpričajo resnico med vrsticami.