Avstrijska cenzura je bila med prvo svetovno vojno eden od temeljev in sooblikovalka t. i. vojnega absolutizma, za katerega so bila značilna, poleg uveljavljanja vojnih zakonov v javnem civilnem življenju, črtanja osnovnih človekovih pravic, tudi široka diktatorska pooblastila v upravljanju države in vodenju vojne, kar velja predvsem za čas vladanja ministrskega predsednika grofa Stürghka. Z vojnim absolutizmom naj bi avstrijske vojaške in civilne oblasti, kot je zapisal Janko Pleterski, notranje utrdile državo in svoje državljane za bojevanje na frontah, zatrle pojave antimilitarizma vsakršnega izvora ter izvajale pritisk na vse, kar bi bilo sumljivega ali nezaželenega v okviru narodnih gibanj nenemških narodov, med njimi tudi slovenskega. Učinek ukrepov vojnega absolutizma pa je bil tem večji zato, »ker so se v njem samovoljno uveljavljala tudi nepisana pravila, ki so uničevala veljavnost običajnih moralnih pravil.« Zato je ministrski predsednik tudi pozval deželne predsednike, »naj spodbujajo prebivalstvo ne glede na stan, narod in vero­izpoved, v duhu združevanja moči vseh dobromislečih patriotičnih elementov, k izražanju domovinske ljubezni v besedi in dejanju. Prebivalstvo naj spodbujajo k požrtvovalnemu in prostovoljnemu sodelovanju pri vseh ukrepih, ki služijo zavarovanju, razvoju in učinkoviti uporabi oborožene sile.«