Avtor proučuje, kako je v času pred prvo svetovno vojno zakonodaja Avstro-Ogrske urejala
omejitev človekovih in državljanskih pravic v primeru vojne. Njihova osrednja točka, zakon o
vojni službi, sta parlamenta (avstrijski, madžarski) sprejela oktobra in decembra 1912. Predvidena
je bila omejitev pravic (političnega) združevanja, nadzor pošte, vojaška obveza za moško
civilno prebivalstvo do 50. leta starosti, živino in potrebna materialna sredstva, uvedbo pristojnosti
vojaških sodišč v primerih povezanih z varnostjo države, poseben režim na območjih
bojev. Vsi predvidene ukrepe je državna oblast uvedla deloma še pred napovedjo vojnega stanja,
deloma pa takoj po vojni napovedi Srbiji. V avstrijskem del države pa je prav tako pomembno
vlogo imel tudi način uvedbe ukrepov, saj je bilo ministrskemu svetu in vladarju omogočeno
uvesti te ukrepe brez potrditve parlamenta.