logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Jugoslovanska nacionalna stranka in narodno vprašanje v letih 1936–1939

Avtor(ji):Jurij Perovšek
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.), Tine Logar (lekt.), Borut Praper (prev.)
Leto:2011
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2011, št. 3
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Jugoslovanska nacionalna stranka, Kraljevina Jugoslavija,, liberalizem, narodno vprašanje, narodni in državni unitarizem, Yugoslav National Party, Kingdom of Yugoslavia, liberalism, national question, national and state unitarianism
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Jurij Perovšek je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2011-3.pdf
Velikost:5.79MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file9788
Odpri
Prenesi
Opis
Slovenski liberalci, v tridesetih letih vključeni v vsedržavno Jugoslovansko nacionalno stranko (JNS), so tudi v obdobju med njenim II. kongresom, 30. junija 1936 v Beogradu, in oblikovanjem posebne Banovine Hrvaške, 26. avgusta 1939, ki je napovedovalo nadaljnjo državnopravno preureditev do tedaj unitaristične Kraljevine Jugoslavije, vztrajali pri svojem unitarističnem narodnodržavnem stališču. Zanikali so obstoj nacionalnih individualnosti v jugoslovanski državi, na katero so gledali kot na enotno jugoslovansko narodno skupnost. V vprašanju notranje ureditve Kraljevine Jugoslavije pa so podpirali načelo decentralizirane unitarne države, s čimer so se nasproti večinski slovenski avtonomistično-federalistični usmeritvi, ki je temeljila v prizadevanju po ohranitvi in svobodnem razvoju slovenskega naroda, postavili na rob slovenske politike. Liberalna JNS je zato vse bolj usihala v slovenskem prostoru, kar je bilo značilno tudi za obdobje po letu 1939.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/20597
    • naslov
      • Jugoslovanska nacionalna stranka in narodno vprašanje v letih 1936–1939
      • Yugoslav National Party and the National Question in the Yearsfrom 1936 to 1939
    • ustvarjalec
      • Jurij Perovšek
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
      • Damijan Guštin (gl. ur.)
      • Tine Logar (lekt.)
      • Borut Praper (prev.)
    • predmet
      • Jugoslovanska nacionalna stranka
      • Kraljevina Jugoslavija,
      • liberalizem
      • narodno vprašanje
      • narodni in državni unitarizem
      • Yugoslav National Party
      • Kingdom of Yugoslavia
      • liberalism
      • national question
      • national and state unitarianism
    • opis
      • Slovenski liberalci, v tridesetih letih vključeni v vsedržavno Jugoslovansko nacionalno stranko (JNS), so tudi v obdobju med njenim II. kongresom, 30. junija 1936 v Beogradu, in oblikovanjem posebne Banovine Hrvaške, 26. avgusta 1939, ki je napovedovalo nadaljnjo državnopravno preureditev do tedaj unitaristične Kraljevine Jugoslavije, vztrajali pri svojem unitarističnem narodnodržavnem stališču. Zanikali so obstoj nacionalnih individualnosti v jugoslovanski državi, na katero so gledali kot na enotno jugoslovansko narodno skupnost. V vprašanju notranje ureditve Kraljevine Jugoslavije pa so podpirali načelo decentralizirane unitarne države, s čimer so se nasproti večinski slovenski avtonomistično-federalistični usmeritvi, ki je temeljila v prizadevanju po ohranitvi in svobodnem razvoju slovenskega naroda, postavili na rob slovenske politike. Liberalna JNS je zato vse bolj usihala v slovenskem prostoru, kar je bilo značilno tudi za obdobje po letu 1939.
      • In the period of the 2nd Congress of the state-wide Yugoslav National Party (JNS), on 30 June 1936 in Belgrade, as well as during the formation of the separate Croatian Banate on 26 August 1939, which foreshadowed the further national-legal rearrangement of what had until then been a unitarian Kingdom of Yugoslavia, the Slovenian liberals, who were a part of the JNS in the 1930s, insisted on their unitarian national and state standpoint. They denied the existence of national individuality within the Yugoslav state, which they saw as a single Yugoslav national community. As far as the issue of the internal regime of the Kingdom of Yugoslavia was concerned, they supported the principle of a decentralised unitarian state. This placed them on the brink of the Slovenian politics, which was mostly autonomist-federalist and based on the efforts to preserve and freely develop the Slovenian nation. Therefore the liberal JNS kept diminishing in the Slovenian space, which was also characteristic of the period after 1939.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2011
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd