Skupaj v vojni vihri

Sile osi so leta 1941 napadle Jugoslavijo in jo razkosale. Slovenija je bila razdeljena med Nemčijo, Italijo in Madžarsko, Srbija pa je bila pod neposredno nemško okupacijsko upravo. Nemci so iz okupiranih delov Slovenije samo v Srbijo izgnali okrog 20.000 Slovencev. Beguncem iz vseh koncev Jugoslavije je preskrbel nastanitev in hrano Komisariat za begunce v Beogradu, ki ga je ustanovila Nedićeva vlada.

Slovenski izgnanci so si v vojnih razmerah tako delili usodo Beograjčanov, srbskega ljudstva in prebivalcev Srbije. Aretacije, zapiranja, povračilni ukrepi in streljanja so postali vsakdanjik. Talce, sumljive osebe in nasprotnike fašizma so odpeljali v policijske zapore, koncentracijska in delovna taborišča gestapa in specialne policije v Beogradu, Srbiji in po okupirani Evropi.

  • Nalog za sprejem Josipa Škabarja, vojaškega uradnika, rojenega leta 1901 v Ljubljani, v policijski zapor gestapa. Ujet je bil kot pripadnik Požeškega četniškega odreda. Poslali so ga v taborišče Banjica, nato pa v Mauthausen, kjer je tudi umrl. IAB, BdS.
    Nalog za sprejem Josipa Škabarja, vojaškega uradnika, rojenega leta 1901 v Ljubljani, v policijski zapor gestapa. Ujet je bil kot pripadnik Požeškega četniškega odreda. Poslali so ga v taborišče Banjica, nato pa v Mauthausen, kjer je tudi umrl. IAB, BdS.
  • Odločitev o napotitvi Iva Tomca, rojenega leta 1905 v Ljubljani, na prisilno delo. Ujeli so ga zaradi suma, da je podpiral gibanje Draže Mihailovića. Najprej je bil v taborišču Banjica, nato pa so ga deportirali v Mauthausen. IAB, Bds.
    Odločitev o napotitvi Iva Tomca, rojenega leta 1905 v Ljubljani, na prisilno delo. Ujeli so ga zaradi suma, da je podpiral gibanje Draže Mihailovića. Najprej je bil v taborišču Banjica, nato pa so ga deportirali v Mauthausen. IAB, Bds.
  • Osebni karton nemške varnostne službe za slovenskega izgnanca Miroslava Gobca, prokurista, rojenega leta 1904 v Celju. Ujel ga je gestapo, SS pa ga je leta 1944 dvakrat poslal v taborišče Banjica in ga nato izpustil. Preživel je vojno in po osvoboditvi živel v Beogradu. IAB, BdS.
    Osebni karton nemške varnostne službe za slovenskega izgnanca Miroslava Gobca, prokurista, rojenega leta 1904 v Celju. Ujel ga je gestapo, SS pa ga je leta 1944 dvakrat poslal v taborišče Banjica in ga nato izpustil. Preživel je vojno in po osvoboditvi živel v Beogradu. IAB, BdS.
  • Skupina izgnancev iz Slovenije leta 1943 na prisilnem delu popravlja železniško progo Beograd– Požarevac. Fotografijo je arhivu Beograda podaril Rudolf Čepirlo (drugi z leve v prvi vrsti). IAB, Zf RP i NOB i socijalističke izgradnje.
    Skupina izgnancev iz Slovenije leta 1943 na prisilnem delu popravlja železniško progo Beograd– Požarevac. Fotografijo je arhivu Beograda podaril Rudolf Čepirlo (drugi z leve v prvi vrsti). IAB, Zf RP i NOB i socijalističke izgradnje.
  • Del osebnega dosjeja zapornice specialne policije Slovenke Justine Vivod, rojene leta 1922. V času Užiške republike (od septembra do novembra 1941) je delala v partizanski bolnišnici. Najprej so jo poslali v taborišče Banjica, nato pa v Auschwitz. IAB, UGB SP. (Stran 1)
    Del osebnega dosjeja zapornice specialne policije Slovenke Justine Vivod, rojene leta 1922. V času Užiške republike (od septembra do novembra 1941) je delala v partizanski bolnišnici. Najprej so jo poslali v taborišče Banjica, nato pa v Auschwitz. IAB, UGB SP. (Stran 1)
  • Del osebnega dosjeja zapornice specialne policije Slovenke Justine Vivod, rojene leta 1922. V času Užiške republike (od septembra do novembra 1941) je delala v partizanski bolnišnici. Najprej so jo poslali v taborišče Banjica, nato pa v Auschwitz. IAB, UGB SP. (Stran 2)
    Del osebnega dosjeja zapornice specialne policije Slovenke Justine Vivod, rojene leta 1922. V času Užiške republike (od septembra do novembra 1941) je delala v partizanski bolnišnici. Najprej so jo poslali v taborišče Banjica, nato pa v Auschwitz. IAB, UGB SP. (Stran 2)
  • Del osebnega dosjeja zapornice specialne policije Slovenke Justine Vivod, rojene leta 1922. V času Užiške republike (od septembra do novembra 1941) je delala v partizanski bolnišnici. Najprej so jo poslali v taborišče Banjica, nato pa v Auschwitz. IAB, UGB SP. (Stran 3)
    Del osebnega dosjeja zapornice specialne policije Slovenke Justine Vivod, rojene leta 1922. V času Užiške republike (od septembra do novembra 1941) je delala v partizanski bolnišnici. Najprej so jo poslali v taborišče Banjica, nato pa v Auschwitz. IAB, UGB SP. (Stran 3)
  • Četrta knjiga s podatki internirancev za leti 1941 in 1942. Od zaporedne številke 6831 do 6834 so vpisani Slovenci. To je ena od osmih ohranjenih knjig internirancev Кoncentracijskega taborišča Banjica, ki jih je vodila uprava taborišča od 10. julija 1941 do 3. oktobra 1944. V njem je bilo zaprtih okrog 130 taboriščnikov slovenske narodnosti. IAB, UGB, SP.
    Četrta knjiga s podatki internirancev za leti 1941 in 1942. Od zaporedne številke 6831 do 6834 so vpisani Slovenci. To je ena od osmih ohranjenih knjig internirancev Кoncentracijskega taborišča Banjica, ki jih je vodila uprava taborišča od 10. julija 1941 do 3. oktobra 1944. V njem je bilo zaprtih okrog 130 taboriščnikov slovenske narodnosti. IAB, UGB, SP.