Močne sile Rdeče armade in Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije so od 11. do 14. oktobra stiskale obroč okoli Beograda. Boji so potekali za vsako ulico in hišo. Množično so pomagali tudi meščani. Porušen zaradi bombardiranj, pouličnih bojev in nemškega uničevanja ob umiku je bil Beograd 20. oktobra osvobojen.
Postal je prestolnica nove države, Demokratične federativne Jugoslavije z novo državno ureditvijo. Beograjčani so se na ulicah in trgih veselili osvoboditeljev.
Obnova
Nekaj dni po osvoboditvi je izvršilni narodnoosvobodilni odbor vse tiste, ki niso bili sposobni za fronto, organiziral za čiščenje ruševin, ponovno vzpostavitev komunalne infrastrukture in pomembnejših cest. Zbirali so tudi hrano, oblačila in drugo za pomoč na fronti.
Številne prostovoljne delovne akcije so prerasle v množična tekmovanja. Organizirali so tudi udarniške nedelje, ko so najboljšim posameznikom podeljevali udarniške značke.
Istočasno so v skladu z določbami mednarodnega kazenskega prava sodili številnim vojnim zločincem. Med njimi so bili tudi vodilni iz III. in IV. odseka specialne policije. Z zakoni o zaplembi in nacionalizaciji (1945–1946) je bila mnogim odvzeta lastnina v korist države. Zaplenjeno je bilo tudi imetje kraljevske družine Karađorđević.
Izgradnja Beograda in Novega Beograda
Po koncu vojne so načrtovali nove ceste, proge in naselja. Z urbanističnimi načrti je bila predvidena tudi obnova in rekonstrukcija poškodovanih stavb in izgradnja modernih objektov. Odločili so se, da nadaljujejo s širitvijo mesta na levem bregu Save. Izgradnja Novega Beograda se je začela leta 1947. Gradila ga je mladina vseh slojev iz vse Jugoslavije v mladinskih delovnih brigadah. Vsako leto je bilo novo mesto vse večje. Nove dele mesta so večinoma gradili po vzoru evropske moderne. Tako je Novi Beograd eno od največjih in najlepših naselij, zgrajenih v Corbusierovem slogu.
Niti Vzhod niti Zahod - Neuvrščeni
Josip Broz (1892–1980), član Komunistične partije od leta 1920, od leta 1937 njen generalni sekretar, predsednik Jugoslavije, maršal in poveljnik oboroženih sil. Po osvoboditvi je vodil tudi obnovo države in uvajanje socialističnega sistema. Jugoslavija se je v 50. in 60. letih vse bolj odpirala svetu, Beograd pa je bil od leta 1954 stičišče državnikov, ki so utemeljili politiko neuvrščenosti.
Josip Broz Tito, Gamal Abdel Naser in Džavaharlal Nehru so bili ustanovitelji gibanja neuvrščenih. Beograd je bil leta 1961 gostitelj I. konference neuvrščenih držav in s tem središče svetovne diplomacije. Tu so vse do 90. let potekale številne mednarodne konference.
Tito je leta 1980 umrl v Ljubljani. Pogreba v Beogradu so se udeležili najvišji državniki sveta.
Mesto prihodnosti
Beograd je gostil svetovne in evropske konference na najvišjem nivoju. Tu potekajo tudi številni športni in kulturni dogodki, Beograjske glasbene slavnosti, otroški festival Radost Evrope, filmski festivala FEST. Leta 1967 je bil ustanovljen Beograjski mednarodni gledališki festival BITEF, ki ga prirejajo še zdaj.
Beograd se kljub vsem tegobam in krizam kot tolikokrat do sedaj ponovno obnavlja in prerašča v moderno mesto, največje v regiji.