Ustanovljena je bila leta 1839 kot občina prvega razreda. Funkcijo predsednika občine in upravnika mesta je do leta 1841 opravljala ista oseba. Leta 1922 so sprejeli prvi statut beograjske občine. Takoj po osvoboditvi Beograda, oktobra 1944, je začel delovati izvršni narodnoosvobodilni odbor.
Slavnostne dvorane Skupščine mesta Beograd so v stavbi Obrenovićevega Starega dvora.
Pravosodje
Organizacija sodstva se je začela leta 1805 z ustanovitvijo sovjeta. Leta 1811 je bilo ustanovljeno Narodno ali Veliko sodišče. S turško ustavo (1838) so bili podani temelji pravne ureditve, vzpostavljeno je bilo pomiritveno, prvostopenjsko in prizivno sodišče. Z Državljanskim zakonikom (1844) je postala zasebna lastnina nedotakljiva. Namestniška ustava (1869) je najavila neodvisnost sodstva, cenitev in materialno zakonitost, javnost in pravico do obrambe. V 40. letih 19. stoletja so nastali prvi zametki pravnega zastopništva, o katerem je bil leta 1862 sprejet zakon, ki je z nekaterimi spremembami veljal do leta 1929, ko je bil sprejet zakon o odvetništvu.
Uprava mesta Beograd Policija
Uprava mesta Beograd je bila ustanovljena z Zakonom o ureditvi občin iz leta 1839. Ko je Beograd postal prestolnica (1841), je bila uprava kot krajevna policijska oblast ločena od občine in sodišča. Leta 1860 je bil Beograd razdeljen na šest četrti: vračarsko, varoško, dorćolsko, terazijsko, palilulsko in savamalsko. Z uredbo o razdelitvi države na oblasti leta 1922 je Beograd dobil posebno upravo pod nadzorstvom ministrstva za notranje zadeve. Beograjska policija je bila moderno organizirana s strokovnim kadrom. Oddelek splošne policije je skrbel za državno varnost, javni red, preprečevanje vohunstva in aktivnosti Komunistične partije Jugoslavije. Vzdrževal je neposredne stike s Sodiščem za zaščito države.