Komunistična partija Slovenije (KPS) je ob napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 stopila na politično prizorišče kot družbeno marginalna stranka, z manj kot 1.300 člani. Bila je integralni del centralistično urejene Komunistične partije Jugoslavije (KPJ), le-ta pa je bila sekcija Kominterne. Omenjeni okvir je pomembno določal njeno delovanje in usmeritve, ki jih je usklajevala z interesi revolucije in državnimi interesi Sovjetske zveze, ki je bila hkrati edina socialistična država boljševiškega tipa. Njena glavna idejna voditelja sta bila Edvard Kardelj in Boris Kidrič. Za sabo je imela dvajset let ilegalnega delovanja in temu ustrezno je bila ob nastopu vojne tudi usposobljena. Kar je bilo še posebej pomembno, vojno je dočakala notranje poenotena, saj je do takrat že zaključila s procesom boljševizacije, ki so ga spremljale notranje čistke.