Na osnovi dokumentov objavljenih v zbirki Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji in drugih virov predstavlja avtor stopnje v revoluciji, ki se je odvijala v času in pogojih osvobodilne vojne proti okupatorjem v Sloveniji in Jugoslaviji. Ugotavlja, da se je v času vojne kazala revolucija zlasti kot zamenjava oblasti, pa tudi na področju spreminjanja lastninskih odnosov. Kot prvo stopnjo postavlja oklicanje Vrhovnega plenuma OF, političnega organa slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja, za oblastni, državni organ. Revolucija, ki se je razvijala v dveh 'fazah', narodni, osvobodilni in v socialni, razredni, je izraz razrednega pokazala najbolj v času osvobojenega ozemlja spomladi in poleti 1942 na območju t.i. Ljubljanske pokrajine. Takrat je spreminjanje političnih in ekonomskih odnosov v pogojih osvobodilne vojne dobilo večkrat izraz revolucionarnega terorja. Od jeseni 1942 do spomladi 1943 se je v slovenskem NOG odvijal proces iskanja političnih sredstev, ki bi presegle neposredni razredni izraz revolucije. Ena takšnih je bila t.i. Dolomitska izjava, s katero je KPS uradno dobila primat v narodnoosvobodilnem gibanju in tudi v izvajanju svojega družbeno osvobodilnega programa.