Slovenski prostor je bil v 19. stoletju razmeroma dobro obveščen o velikih spremembah, ki sta jih z moderno industrializacijo ter z uveljavljanjem znanstveno-tehničnih iznajdb v prometu in proizvodnji doživljala hitreje se razvijajoči evropski zahod in zlasti Velika Britanija. Informacije o “čudežih” nove tehnične in industrijske dobe, ki jih je spremljalo navduševanje nad modernizacijo in napredkom, so začele v dežele s slovenskim prebivalstvom prodirati že v tridesetih letih 19. stoletja, ko je v habsburški monarhiji nekoliko popustil pritisk cenzure. Najpomembnejši notranjeavstijski in slovenski predmarčni okni v svet sta bila v tem pogledu Gradec in Trst. V Gradcu je bilo leta 1838 – kot eno številnih ustanov nadvojvode Janeza (Erzherzoga Johanna) – ustanovljeno Združenje za pospeševanje in podpiranje industrije v Notranji Avstriji, ki je postalo s svojim glasilom Notranjeavstrijskim industrijskim in obrtnim listom v štiridesetih letih 19. stoletja najpomembnejši popularizator moderne industrializacije in gospodarskih in družbenih sprememb v tržaškem zaledju. V Trstu pa so se za avstrijski gospodarski dvig vneti trgovci in gospodarski načrtovalci zbrali ob zavarovalniško-ladjarski družbi Avstrijski Lloyd, ki jo je od začetka štiridesetih let vodil poznejši avstrijski finančni minister Karl Ludwig von Bruck. Njihovo glasilo je postal nemško pisani Journal avstrijskega Lloyda, ki je v desetletju pred revolucionarnim letom 1848 prerasel v osrednji avstrijski gospodarsko-politični časopis. Journal avstrijskega Lloyda v člankih in komentarjih, ki jih je objavljal, ni izražal le gledanj tržaških trgovcev, temveč tudi stališča liberalneje usmerjenega dunajskega meščanstva in dvorne komore.