Po letu 1859, ko je v Habsburški monarhiji padla absolutistična državna ureditev in je nastopila ustavna doba, so bili v avstrijski polovici države po načelu delitve sodstva od uprave leta 1868 ustanovljeni okraji. V posameznih kronovinah so bili ustanovljeni okraji, ki jim je načeloval okrajni glavar. V litijskem okraju je bilo obdobje od ustanovitve do leta 1881 zaznamovano z nemškoliberalnimi okrajnimi glavarji, ki so pogostokrat prihajali v konflikt s tamkajšnjim slovenskim prebivalstvom. Boj med slovenskim in nemškim taborom se je odražal na politični, socialni, narodnostni in verski ravni, vse dokler niso nemški liberalci izgubili oblast na državni ter deželni ravni. Z imenovanjem Slovencev na celo dežele Kranjske in litijskega okrajnega glavarstva v začetku osemdesetih let pa je zapihal nov veter, ki je iz okraja in dežele odpihnil nemško prevlado.