Ob koncu 17. in na začetku 18. stoletja je Ljubljana dobila več akademij in družb, ki so bile namenjene pospeševanju znanstvene in kulturne dejavnosti. Večina si je v navezavi na srednjeveško tradicijo bratovščin izbrala svojega svetniškega zavetnika, čigar god je vsako leto slovesno praznovala v tisti ljubljanski cerkvi, kjer je imela svojo kapelo, oltar ali vsaj svetnikovo podobo. Od skromnih likovnih spominov nanje je najimenitnejša slika sv. Dizme v ljubljanski stolnici, ki jo je 1704 za Družbo združenih naslikal Giulio Quaglio, Dolničar pa nam je v zbirki drobnih tiskov Miscellanea ohranil več panegirikov (dva v čast sv. Kozmu in Damijanu in osem v čast sv. Ivu), ki so dragocen kulturnozgodovinski vir.