/
Serijske publikacije
/
Arhivi
Ljubljanske baročne bratovščine in njihovo umetnostno naročništvo. Bratovščine v župnijskih cerkvah in podružnicah
Avtor(ji):Ana Lavrič
Soavtor(ji):Jure Volčjak (odg. ur.), Alenka Hren (prev.), Wolfgang Zitta (prev.), Verena Koršič (prev.), Eva Blumauer (lekt.)
Leto:2011
Založnik(i):Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Arhivi, 2011, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:bratovščine, baročna umetnost, Ljubljana, Andrej Brezl (Wrezl), Janez Peter Gimbler, Janez Krstnik Hardt, Andrej Jožef Jamšek, Simon Marckenpeckh, Valentin Metzinger, Andrej Tros, confraternities, baroque art, Ljubljana, Andras Brezl (Wrezl), Johann Peter Gimbler, Johann Baptista Hardt, Andreas Josef Jamšek, Simon Marckenpeckh, Valentin Metzinger, Andreas Trost
Avtorske pravice:
To delo avtorja Ana Lavrič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Ime:arhivi_2011_2.pdf
Velikost:46.73MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file5375
Opis
Prispevek obravnava bratovščine, ki so v baročnem času delovale po ljubljanskih neredovnih cerkvah. Največjih je bilo v
stolni cerkvi pri Sv. Miklavžu, in sicer (nad)bratovščina presvetega Rešnjega telesa (obnovljena 1592), plemiška družba oz.
bratovščina sv. Dizma (1688), bratovščina trgovcev z imenom Odrešenika sveta (1598 ali 1599), bratovščina Svete Trojice
(1688), duhovniška bratovščina sv. Križa in sv. Filipa Nerija (1706) ter bratovščina sv. Janeza Nepomuka (1730). Pri
šenklavski podružnici sv. Florijana je delovala bratovščina Žalostne Matere Božje (1713), povezana s tamkajšnjo milostno
podobo, pri Sv. Petru pa bratovščina Pomoči umirajočim za srečno zadnjo uro (1713), povezana s posebno pobožnostjo t. i.
Marijinih poti. Poleg teh je v mestu delovalo še nekaj drugih bratovščin (npr. bratovščine krščanskega nauka, gosposke
služinčadi in kočijažev). V članku sta na kratko predstavljena namen in dejavnost omenjenih pobožnih združb, posebna
pokornost pa je posvečena njihovemu umetnostnemu prizadevanju. O slednjem poleg arhivskih virov pričuje tudi dragocena
spomeniška dediščina, ki je v primerjavi s skromnimi relikti redovnih bratovščin bogatejša in v večji meri ohranjena in situ.
Metapodatki (12)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/15759
- naslov
- Ljubljanske baročne bratovščine in njihovo umetnostno naročništvo. Bratovščine v župnijskih cerkvah in podružnicah
- The Baroque Confraternities in Ljubljana and Their Art Commissions. Parish Confraternities
- Laibacher Bruderschaften des Barock und ihre kunstlerischen Aufträge. Bruderschaften der Pfarr- und Filialkirchen
- avtor
- Ana Lavrič
- soavtor
- Jure Volčjak (odg. ur.)
- Alenka Hren (prev.)
- Wolfgang Zitta (prev.)
- Verena Koršič (prev.)
- Eva Blumauer (lekt.)
- predmet
- bratovščine
- baročna umetnost
- Ljubljana
- Andrej Brezl (Wrezl)
- Janez Peter Gimbler
- Janez Krstnik Hardt
- Andrej Jožef Jamšek
- Simon Marckenpeckh
- Valentin Metzinger
- Andrej Tros
- confraternities
- baroque art
- Ljubljana
- Andras Brezl (Wrezl)
- Johann Peter Gimbler
- Johann Baptista Hardt
- Andreas Josef Jamšek
- Simon Marckenpeckh
- Valentin Metzinger
- Andreas Trost
- opis
- Prispevek obravnava bratovščine, ki so v baročnem času delovale po ljubljanskih neredovnih cerkvah. Največjih je bilo v stolni cerkvi pri Sv. Miklavžu, in sicer (nad)bratovščina presvetega Rešnjega telesa (obnovljena 1592), plemiška družba oz. bratovščina sv. Dizma (1688), bratovščina trgovcev z imenom Odrešenika sveta (1598 ali 1599), bratovščina Svete Trojice (1688), duhovniška bratovščina sv. Križa in sv. Filipa Nerija (1706) ter bratovščina sv. Janeza Nepomuka (1730). Pri šenklavski podružnici sv. Florijana je delovala bratovščina Žalostne Matere Božje (1713), povezana s tamkajšnjo milostno podobo, pri Sv. Petru pa bratovščina Pomoči umirajočim za srečno zadnjo uro (1713), povezana s posebno pobožnostjo t. i. Marijinih poti. Poleg teh je v mestu delovalo še nekaj drugih bratovščin (npr. bratovščine krščanskega nauka, gosposke služinčadi in kočijažev). V članku sta na kratko predstavljena namen in dejavnost omenjenih pobožnih združb, posebna pokornost pa je posvečena njihovemu umetnostnemu prizadevanju. O slednjem poleg arhivskih virov pričuje tudi dragocena spomeniška dediščina, ki je v primerjavi s skromnimi relikti redovnih bratovščin bogatejša in v večji meri ohranjena in situ.
- The article focuses on the baroque confraternities founded at non-monastic churches in Ljubljana. Most of them were founded at the Cathedral of St. Nicholas, among them the Archconfraternity of Corpus Christi (re-established in 1592), the Noble Society or Confraternity of St. Dismas (1688), the confraternity of merchants named Salvator Mundi (1598 or 1599), the Confraternity of the Holy Trinity (1688), the Confraternity of the Priests of the Holy Cross and St. Philip Neri (1706), and Confraternity of St. John of Nepomuk (1730). The Confraternity of Our Lady of Sorrows (1713), also associated with the local image of grace, was founded at the Church of St. Florian, which was the succursal church of the Cathedral of St. Nicholas. Active within the Church of St. Peter was the Bona Mors Confraternity (1713), which involved the special devotion ≫via sanctae Mariae≪. There were also several other confraternities active in Ljubljana, such as the confraternities of Christian doctrine, and confraternities of servants and coachmen. The article briefly outlines the purpose and activities of the above mentioned religious associations, placing special emphasis on their artistic efforts. Evidence of the latter is not only provided by archival sources but also by a valuable artistic legay which, compared to the rather modest remains of monastic confraternities, is much richer andfor the most part preserved in situ.
- Der Beitrag behandelt die Bruderschaften, die in der Barockzeit in den nichtklösterlichen Kirchen in Ljubljana (Laibach) tätig waren. In der Domkirche gab es davon sechs. 1592 wurde die Fronleichnamsbruderschaft erneuert (als Bruderschaft der Schneider wird sie unter diesem Namen erstmals schon 1399 erwähnt), die sich der römischen Oberbruderschaft bei der Kirche S. Lorenzo in Damaso anschloss. Ihr Sitz befand sich zuerst beim Altar im Nordschiff der Kirche, 1636 wurde im Südschiff eine neue Kapelle errichtet. Die Kapelle wurde von Simon Marckenpeckh (1639) ausgemalt, den Ludwig Schönleben zugeschriebenen Altaraufsatz stattete Janez Frančišek Gladič mit einem Bild aus. Im neuerbauten Dom erhielt die Bruderschaft ihren Platz im Nordteil des Transepts, wo Giulio Quaglio das Retabel (in diesem blieb Gladičs Bild erhalten) und die begleitenden Szenen malte (1703, 1705) und Francesco Robba eine neue Marmormensa mit zwei Engeln — Adoranten hinzufügte (Mitte des 18. Jh.). Die Bruderschaft errichtete in den Jahren 1640—1643 nach dem Vorbild der italienischen »Schulen« ein eigenes Oratorium. Der prestige trächtige frühbarocke Bau besaß im Erdgeschoss Mesnerwohnungen und einen Abstellraum für das Bruderschaftsinventar und im Obergeschoss eine große helle Halle für 2000 Menschen und einen Chor. Die Bruderschaft des Erlösers der Welt wurde in der Zeit der Pest (1598—1599) von Laibacher Kaufleuten gegründet, die das Gelübde ablegten, alljährlich am Karfreitag eine Bußprozession vorzubereiten, mit deren Durchführung aber erst begonnen wurde, als sich in Laibach die Kapuziner niederließen (erstmals zwischen 1608 und 1613). Die Bruderschaft erhielt ihren Sitz in der Kapelle der hl. Anna, wo 1603 der Altar des Erlösers der Welt aufgestellt wurde. Für die Kapelle im neuerbauten Dom stellte Heinrich Michael Löhr den Altar her (1737), und Giulio Quaglio malte den Patron (1721-1723). Die Bruderschaft der Hl. Dreifaltigkeit wurde offiziell 1688 bestätigt (als zunftmäßig organisierte Bruderschaft der Laibacher Zimmerleute und Handwerker wurde sie inoffiziell schon 1570 gegründet). Damals wurde ihr in der Kirche der Dreifaltigkeit saltar (mit Tintorettos Bild) zugewiesen, für den sie besonders Sorge trug. Im neuerbauten Dom stellte Peter Anton Codelli einen neuen Altar auf (1711) und ließ sich in der Kapelle auch eine Gruft bauen. Die Prozessionsstatue der Hl. Dreifaltigkeit und ein von Andreas Trost gestochenes (von der Priesterschaft bestelltes und vermutlich vor der offiziellen Bestätigung und einheitlichen Benennung der Bruderschaft entstandenes) Andachtsbild haben sich erhalten. Die Bruderschaft des hl. Dismas, auch Societas unitorum genannt, wurde 1688 gegründet. Sie vereinigte Adlige, gebildete und angesehene Bürger, hatte aber eine beschränkte Mitgliederzahl (anfangs 26, später 51). Ihre Mitglieder bemühten sich um eine glückliche Todesstunde und wurden durch ein aktives Leben auf allen Gebieten der Wissenschaften und Künste zu Vorgängern der Academia operosorum. Als ausgesprochene Laienkörperschaft überlebte sie die Josephinischen Reformen. Anfangs war der Bau einer selbstständigen Kapelle geplant, dann entschied sich die Bruderschaft für eine Kapelle im neuen Dom. Altarbild, Retabel und begleitende Szenen im Südteil des Transepts malte Giulio Quaglio (1703—1704), eine neue Marmormensa fügte später Francesco Robba hinzu (Mitte des 18. Jh.). Äußerst wertvoll ist das Gedenkbuch der Bruderschaft, das einen wahren Schatz der barocken Miniaturmalerei darstellt. Die geistliche Bruderschaft des Hl. Kreuzes und des hl. Philipp Neri wurde 1706 zu dem Zweck gegründet, den Seelen im Fegefeuer zu helfen und ein Heim für Priester im Ruhestand zu errichten und zu unterstützen (das Heim wurde im Gebäude des Priesters eminars eingerichtet). Ihren Sitz hatte es im Dom beim Altar des Hl. Kreuzes. Das Bild ihres Schutzheiligen malte Michelangelo Ricciolini in Rom (1709). Als letzte wurde im Dom 1730 die Bruderschaft des hl. Johannes von Nepomuk gegründet. Ihr Schutzheiliger, der 1729 kanonisiert worden war, besetzte den Raum in der Kapelle des hl. Andreas, wo die Bruderschaft dann einen Altar mit seinem Bild errichten ließ. Sie besorgte auch sein Bild für die Novene, das am großen Altar angebracht wurde. Vermutlich wurden beide Bilder von Valentin Metzinger gemalt, das größere von 1749 trägt nämlich seine Signatur. Die Bruderschaft verfügte über ein ziemlich großes Inventar und einige Paramente, ein wertvolles Gedenkbuch, grafische Andachtsbilder und mehrere Musikalien. 1713 wurde bei St. Florian, der Filialkirche des Doms, die mit dem (1639 von Tomaž Kundišek gemalten) dortigen Gnadenbild verbundene Bruderschaft der Schmerzhaften Muttergottes gegründet. Ihre Mitglieder verbreiteten Grafiken des Gnadenbildes und ließen für Prozessionen auch eine Statue aus versilbertem und vergoldetem Blech anfertigen. In der Pfarrkirche St. Petrus wurde 1713 die Bruderschaft vom Beistand Sterbenden für eine glückliche Todesstunde gegründet. Ihre Mitglieder hielten bei 12 Kapellen, die von der Pfarrkirche zur Filialkirche zur Jungfrau Maria auf dem Felde führten, die besondere Andacht der sog. Marienwege. Als Handbuch verwendeten sie das Büchlein Treuer Gefährt, das Benjamin Kenckl mit Kupferstichen illustrierte (1713). Der Bruderschaft saltar wurde von Valentin Metzinger mit einem Bild Mariens, der Sterbebegleiterin, ausgestattet (1734). Außer den genannten waren in der Stadt noch einige andere Bruderschaften tätig (z. B. die Bruderschaften der Christenlehre, der herrschaftlichen Dienstboten und der Kutscher), die in dem Beitrag nicht eigens behandelt werden.
- založnik
- Arhivsko društvo Slovenije
- datum
- 2011
- tip
- besedilo
- jezik
- Slovenščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcNd
Citirano v (2)
| Tipologija | Avtor(ji) | Naslov | Kraj | Založba | Leto |
|---|---|---|---|---|---|
| 1.01 Izvirni znanstveni članek | Golec, Boris | Slovenska toponimika Ljubljane do prvega tiskanega popisa toponimov iz leta 1787 | Ljubljana | Zveza zgodovinskih društev Slovenije | 2022 |
| 1.01 Izvirni znanstveni članek | Lavrič, Ana | Bratovščine v ljubljanskih škofijskih protokolih 17. in 18. stoletja | Ljubljana | Arhivsko društvo Slovenije | 2013 |
Seznam literature v delu (66)
| Stran | Avtor | Naslov | Vir | Kraj | Založba | Leto |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Disma-Philogia das ist Liebes-Eyffer zu den büssenden Schächer den heiligen Dismas, der adelichen und vortrefflichen Gesellschafft der Vereinigten zu Laybach in Crain ausserkohrnen Schutz-Patron ... : worbey dises grossen h. Lebens Beschreibung, Tag-Zeite | Laybach | gedruckt bey Johann Georg Mayr ... | 1708 | |||
| Dolničar ; Janez, Gregor | Epitome chronologica, continens res memorabiles, nobilis, & antiquissimae urbis Labacensis, Metropolis inclyti Ducatus Carnioliae. Ab orbe condito, usque ad annum Christi, M.DCC.XIV. Dedicata honoribus nobilis, ac eruditae Academiae operosorum Labacensium | Labaci | formis J. G. M[ayr] ... | 1714 | ||
| Gladich ; Jurij, Andrej | Schola Crucis, in tuba Pauli resonans, sive allocutio ad clerum insignis neo-confraternitatis sub auspicijs, & invocatione S. Crucis et S. Philippi Nerij, pro suffragio animarum in purgatorio, et subsidio domûs eremitorum sacerdotum, in Cathedrali basilic | Labaci | typis Joannis Georgij Mayr ... | 1707 | ||
| Schinl ; Theophilus | Drey Lob-und Ehren-Predigen : deren die erste zu Ehre dess heil. Beicht verschwiegenen Blut-Zeug Ioannis Nepomuceni ... die anderte an den hohen Fest der hoch-heiligen und unzertheilten Dreyfaltigkeit ... die dritte an den Fest dess heil. Ritters und Blut | Gedruckt zu Laybach | bey Adam Friderich Reichhardt ... | 1742 | ||
| Skerpin ; Janez, Krstnik | Treuer Gefährt : auff der allerglückseeligsten Reis in die Freudige Erwigkeit, oder Zwölf Marianische Weeg ... welche erstlich, und urspringlich zu Laybach in Crain, von der Pfarr-Kirchen S. Petri, zu der wunderthättigen Mutter Gottes Maria in Feld ... im | Laybach | bey Joh. Georg Mayr ... | 1713 | ||
| Valvasor ; Janez, Vajkard | Topographia Ducatus Carnioliae modernae das ist Controfee aller Stätt, Märckht, Clöster und Schlösser, wie sie anietzo stehen in dem Herzogthumb Crain | Zu Wagensberg in Krain | [s. n.] | 1679 | ||
| Valvasor ; Janez, Vajkard | Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes | Laybach | zu finden bey Wolfgang Moritz Endter, Buchhändlern in Nürnberg | 1689 | ||
| Vnderschidliche Geistliche von Allen Heiligen, auch von allerley Eremiten Kupfferstich, welche von vnderschidlichen Mahlern, Kupfferstechern vnd andern Künstlern inventirt, gezeichnet vnd ins Kupffer gestochen | Ljubljana; Zagreb | Fundacija Janez Vajkard Valvasor pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti; Zagrebška nadškofija, Biblioteka Metropolitana | 2006 | |||
| Benedik ; Metod | Die Kapuziner in Slowenien 1600-1750 : Dissertationsarbeit | Roma | [M. Benedik] | 1973 | ||
| Benedik ; Metod | Škofjeloški pasijon 1713 - 1715 - 1721 - 1999 - 2000 | Liturgia theologia prima : zbornik ob 80-letnici profesorja Marijana Smolika | Ljubljana; Celje | Teološka fakulteta : Družina; Celjska Mohorjeva družba | 2008 | |
| Cevc ; Anica | Valentin Metzinger : [1699-1759 : življenje in delo baročnega slikarja] : Narodna galerija, 21. december 2000 - 1. april 2001 | Ljubljana | Narodna galerija | 2000 | ||
| Cevc ; Emilijan | Iluminirani kodeks ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma | Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma : 1688-1801. 2, Razprave | Ljubljana | Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja | 2001 | |
| Cvetko ; Dragotin | Academia Philharmonicorum Labacensis | Ljubljana | Cankarjeva založba | 1962 | ||
| Romuald | Škofjeloški pasijon : znanstvenokritična izdaja | Celje; Ljubljana | Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba; Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU | 2009 | ||
| Smolik ; Marijan | Bratovščinska knjiga | Enciklopedija Slovenije | Ljubljana | Mladinska knjiga | 1987 | |
| Dolinar ; France M. | Ob tristoletnici Dizmove bratovščine v Ljubljani 1688/89 - 1989 | Mohorjev koledar ... | Celje | Mohorjeva družba | 1989 | |
| Dolinar ; France M. | Od Dizmove bratovščine do Akademije delovnih v Ljubljani | Academia Operosorum : zbornik prispevkov s kolokvija ob 300-letnici ustanovitve | Ljubljana | Slovenska akademija znanosti in umetnosti | 1994 | |
| Dolinar ; France M. | Bratovščina svetega Rešnjega telesa v ljubljanski stolnici | Naša luč : mesečnik za Slovence na tujem | Ljubljana | Družina | 1998 | |
| Dolničar ; Janez, Gregor | Zgodovina ljubljanske stolne cerkve : Ljubljana 1701-1714 | Ljubljana | Založba ZRC | 2003 | ||
| First ; Blaženka | Carlo Maratta in barok na Slovenskem : pomen z Maratto povezane grafike za baročno religiozno slikarstvo na Slovenskem | Ljubljana | Založba ZRC, ZRC SAZU : Narodni muzej Slovenije | 2000 | ||
| Golia ; Modest | Janez Karel grof Herberstein, X X . ljubljanski škof in njegova doba. Doneski h kulturni in cerkveni problematiki jožefinizma | Metlika | 1945 | |||
| Golob ; Nataša | Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma : kodikološke študije = Das Album der Gesellschaft des hl. Dismas in Laibach : Kodikologische Betrachtungen = Album of the Noble Society of St. Dismas in Ljubljana : codicological aspects | Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma : 1688-1801. 2, Razprave | Ljubljana | Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja | 2001 | |
| Gostiša ; Lojze | Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma [Slikovno gradivo] | S. l. | s. n. | 2001 | ||
| Gruden ; Josip | Češčenje presvetega Rešnjega Telesa med Slovenci v preteklih stoletjih | Voditelj v bogoslovnih vedah | 1908 | |||
| Höfler ; Janez | Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem | Ljubljana | Partizanska knjiga, Znanstveni tisk | 1978 | ||
| Janez, Svetokriški | Sacrum promptuarium | Ljubljana | Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede | 1998 | ||
| Kastelic ; Jože | Ljubljanska plemiška družba sv. Dizma v času in prostoru | Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma 1688-1801 | Ljubljana | Fundacija Janez Vajkard Valvasor pri SAZU | 2001 | |
| Kastelic ; Jože | Emblemi v ikonografskem ogledalu. Katalog | Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Diurna 1688-1801 | Ljubljana | Fundacija Janez Vajkard Valvasor pri SAZU | 2001 | |
| Kemperl ; Metoda | Romanje in romarske cerkve 17. in 18. stoletja v osrednji Sloveniji : Topografske študije : Gorenjska z Ljubljano : magistrska naloga | Ljubljana | [M. Kemperl] | 1999 | ||
| Kemperl ; Metoda | Romarska cerkev Device Marije vnebovzete v Polju | Polje, kdo bo tebe ljubil --- : teh naših petsto let | Ljubljana | Družina | 1999 | |
| Kemperl ; Metoda | Bratovščine kot naročnice umetniških del : Primer Metzingerjevih slik sv. Marjeta in sv. Cecilija ter Marija pomočnica umirajočih | Pogovori o baročni umetnosti 2001 : prispevki strokovnega srečanja v organizaciji Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva in Narodne galerije, Ljubljana, Narodna galerija, 21. marca 2001 | Ljubljana | Narodna galerija | 2002 | |
| Kovačič ; Lojze | Cerkev sv. Florijana v Ljubljani | Ljubljana | Župnijski urad sv. Jakoba | 1996 | ||
| Lavrič ; Ana | Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti = Die Rolle des Bischofs Tomaž Hren in der slowenischen bildenden Kunst | Ljubljana | Slovenska akademija znanosti in umetnosti | 1988 | ||
| Lavrič ; Ana | Goldensteinova kritika obnove ljubljanske stolnice | Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino | Ljubljana | Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Sekcija za krajevno zgodovino | 1996 | |
| Lavrič ; Ana | Umetnostni spisi Aleša Žige Dolničarja | Acta historiae artis Slovenica | Ljubljana | Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta | 1996 | |
| Lavrič ; Ana | Giulio Quaglio v korespondenci Janeza Antona Dolničarja | Acta historiae artis Slovenica | Ljubljana | Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta | 1996 | |
| Lavrič ; Ana | Janez Gregor Dolničar in njegova Zgodovina ljubljanske stolne cerkve | Zgodovina ljubljanske stolne cerkve, Ljubljana 1701-1714 | Ljubljana | Založba ZRC | 2003 | |
| Lavrič ; Ana | Zgodovina ljubljanske stolne cerkve po dokumentih Janeza Antona Dolničarja | Zgodovina ljubljanske stolne cerkve, Ijubljana 1701-1714 | Ljubljana | Založba ZRC | 2003 | |
| Lavrič ; Ana | Ljubljanska stolnica : umetnostni vodnik | Ljubljana | Družina | 2007 | ||
| Lavrič ; Ana | Svetniški zavetniki ljubljanskih baročnih akademij in društev | V zlatih črkah v zgodovini : razprave v spomin Olgi Janša-Zorn | Ljubljana | Zveza zgodovinskih društev Slovenije | 2009 | |
| Lavrič ; Ana | Ljubljanske baročne bratovščine in njihovo umetnostno naročništvo. Jezuitske kongregacije | Arhivi : glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije | Ljubljana | Arhivsko društvo Slovenije | 2010 | |
| Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove : (1596-1691) | Ljubljana | Družina : Provincialat Družbe Jezusove | 2003 | |||
| Lozar, Štamcar ; Maja | Prispevek k preučevanju božjepotnih grafičnih podobic v 18. stoletju na Slovenskem | Zbornik za umetnostno zgodovino = Archives d'histoire de l'art = Art history journal. Nova vrsta | Ljubljana | Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo | 1990 | |
| Maček ; Jože | Mašne in svetne ustanove na Kranjskem in v Avstrijski Istri : urejanje, državni nadzor in premoženje duhovnih in svetnih ustanov pri cerkvah na Kranjskem in v Avstrijski Istri do leta 1809 : prispevek k obravnavi državnega cerkvenstva na Kranjskem | Celje | Društvo Mohorjeva družba : Celjska Mohorjeva družba | 2005 | ||
| Menaše ; Lev | Marija v slovenski umetnosti : ikonologija slovenske marijanske umetnosti od začetkov do prve svetovne vojne | Celje | Mohorjeva družba | 1994 | ||
| Vnderschidliche geistliche vnd weltliche Riß, vnd Zeichnungen, von vnderschidlichen Mahlern vnd Künstlern gueten vnd schlechten gezeichnet vnd gerissen, auch vnderschidliche Laub vnd Kräntter [sic] Blätter nach dem Leben abgetruckt | Ljubljana; Zagreb | Fundacija Janez Vajkard Valvasor pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti; Zagrebška nadškofija, Biblioteka Metropolitana | 2008 | |||
| Murovec ; Barbara | Quaglieve oltarne slike v ljubljanski stolni cerkvi | Umetnostna kronika | Ljubljana | ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta | 2005 | |
| Oražem ; France | Hrenov odnos do bratovščin | Hrenov simpozij v Rimu | Celje | Mohorjeva družba | 1998 | |
| Pohlin ; Marko | Kraynska grammatika ; Bibliotheca Carnioliae | Ljubljana | Založba ZRC, ZRC SAZU | 2003 | ||
| Resman ; Blaž | Nekaj "novih" del Henrika Mihaela Löhra | Vita artis perennis : ob osemdesetletnici akademika Emilijana Cevca = Festschrift Emilijan Cevc | Ljubljana | ZRC, ZRC SAZU | 2000 | |
| Liturgično posodje Šentjakobske cerkve v Ljubljani | Ljubljana | Župnijski urad sv. Jakoba | 1997 | |||
| Simoniti ; Marjetica | Zakladi slovenskih cerkva : zlatarska umetnost in obrt : Narodna galerija, 16. september - 19. december 1999 | Ljubljana | Narodna galerija | 1999 | ||
| Smolik ; Marijan | Marijina pot v Polje | Družina | 1987 | |||
| Smolik ; Marijan | Pregled članstva ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma | Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma 1688-1801 | Ljubljana | Fundacija Janez Vajkard Valvasor pri SAZU | 2001 | |
| Kastelic ; Jože | Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma : 1688-1801. 2, Razprave | Ljubljana | Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja | 2001 | ||
| Steska ; Viktor | Dolničarjeva ljubljanska kronika od 1. 1660 do 1. 1718 | Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko | 1901 | |||
| Steska ; Viktor | Slike v ljubljanskih cerkvah okoli l. 1715 | Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko | 1902 | |||
| Stopar ; Ivan | Ljubljanske vedute | Ljubljana | Arterika | 1996 | ||
| Škerlj ; Stanko | Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih = Il teatro italiano a Ljubljana nei secoli passati | Ljubljana | Slovenska akademija znanosti in umetnosti | 1973 | ||
| Veider ; Janez | Stara ljubljanska stolnica : njen stavbni razvoj in oprema | Ljubljana | [s. n.] | 1947 | ||
| Vidmar ; Luka | Kritični prevod Biblioteke Kranjske | Kraynska grammatika ; Bibliotheca Carnioliae | Ljubljana | Založba ZRC, ZRC SAZU | 2003 | |
| Vrhovnik ; Ivan | Marijina znamenja med Ljubljano in Poljem | Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko | 1898 | |||
| Vrhovnik ; Ivan | Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske | Danica | 1905 | |||
| Vrhunc ; Polonca | Simon Tadej Volbenk Grahovar (1710-1774) | Zbornik za umetnostno zgodovino | 1970 | |||
| Zeri ; Federico ; Rozman ; Ksenija | Evropski slikarji iz slovenskih zbirk : [Narodna galerija, Ljubljana, 14. april - 4. julij 1993] | Ljubljana | Narodna galerija | 1993 | ||
| Žnidaršič, Golec ; Lilijana | Duhovniki kranjskega dela ljubljanske škofije do tridentinskega koncila | Ljubljana | Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti | 2000 |