Članek iz ohranjenih arhivskih virov na primeru Ljubljane osvetljuje epidemije črnih koz v drugi polovici 18. stoletja. To je čas, ko se je v Evropi že uveljavljal (a ne množično) postopek variolacije, tj. namerne okužbe, ki je varoval pred nadaljnjimi napadi virusa variola. Postavlja se vprašanje, ali je morda prispeval k hujšim in daljšim epidemijam. Preostala vrsta zaščite pred boleznijo je bila izolacija, kajti vakcinacijo so v Ljubljani vpeljali šele leta 1801. Kakšen je bil splošen odnos do te hude nalezljive bolezni, ki je bila, kot kažejo dosedanje raziskave, smrtna v okrog 25 %, lahko razberemo iz gradiva upravnih organov, ki so reševali situacijo v obsežni epidemiji leta 1793/94.