Avtor analizira dva vidika dolgega trajanja fenomena mejne reke na primeru reke Mure: a) razmerje med rečno strugo, mejno črto in antropogenimi učinki na reko; b) odkrivanje historičnih struktur skozi perspektivo mejnih sporov. »Zdravorazumsko« razumevanje mejnih rek predpostavlja ujemanje reke in mejne črte. Kljub temu je lahko v pokrajini in v kartografskih reprezentacijah velika razlika med tema dvema elementoma.