V prvi polovici novembra 1925 so Slovenijo in večji del tedanje Kraljevine SHS prizadele hude poplave, ki niso prizanesle skoraj nobeni regiji. Največ škode je povodenj povzročila na območju tedanje Mariborske oblasti, kjer so bregove prestopile Drava, Savinja in Mura. V Murski Soboti je močno deževje terjalo tri smrtne žrtve, okoli tisoč prebivalcev mesta pa je ostalo brez strehe nad glavo. V dneh od 11. novembra dalje je z vseh koncev ožje domovine prihajala pomoč v hrani, delovni sili in denarju. Prekmurje je bilo ločeno od preostalega dela Slovenije, delovala pa je telefonska in telegrafska povezava. Pri razdeljevanju nujne denarne pomoči je prihajalo tudi do nepravilnosti in zaostankov, komisija za popis škode namreč ni bila najbolje organizirana. Škoda na območju Murske Sobote je bila ocenjena na več milijonov takratnih dinarjev, številke so se razlikovale in tudi prošnja za finančno injekcijo, naslovljena na oblast v Beogradu, ni bila uslišana v celoti, čeprav so se slovenski poslanci trudili po najboljših močeh. V letih 1925 in 1926 so se politična nesoglasja prenesla tudi na lokalno raven, še posebej na območju Mariborske oblasti. Dnevno časopisje je sproti objavljalo dopise iz prizadetih krajev in opozarjalo na neodzivnost Beograda. Poplave so po svoje pripomogle k urbanističnemu razcvetu Murske Sobote, ki je ravno leto pred njimi dobila tudi železniško povezavo. Mesto se je tako elektrificiralo in si v tridesetih letih 20. stoletja gospodarsko opomoglo s pomočjo ambicioznih domačih industrialcev.