Razprava obravnava mladce in stražarje, idejno radikalni katoliški skupini, ki sta od začetka tridesetih let 20. stoletja do leta 1945 delovali v okviru slovenske Katoliške akcije, cerkvene organizacije laiškega apostolata. Odnos med mladci in stražarji je zaznamovala razlika v značaju njunih voditeljev, Ernesta Tomca in Lamberta Ehrlicha, ter vprašanje prestiža in prvenstva znotraj slovenske katoliške skupnosti. Med drugo svetovno vojno, v času okupacije in državljanske vojne, sta skupini v protirevolucionarnemu taboru imeli različni vlogi. Medtem ko so bili mladci v oborožen protikomunistični boj vključeni z nemško mobilizacijo jeseni 1943 in pridružitvijo Slovenskemu domobranstvu, so se stražarji vanj vključili že leto poprej kot člani vaških straž in protikomunistične policije pod vodstvom italijanskega okupatorja.