Po mnenju avtorja je bilo (jugo)slovanstvo v različnih različicah od predmarčne dobe do 1918 sestavni del različnih variant slovenske nacionalne ideologije. Večina ideologov slovenskega nacionalizma si ni predstavljalo slovenstva brez jugoslovanskega zaledja. Od predmarčne dobe do konca monarhije so Slovenci v različnih kontekstih večkrat navajali Nemce in Italijane kot idealni primer jezikovne in nacionalne združitve, po katerem bi se morali zgledovati tudi Južni Slovani. V nadaljevanju referata je avtor izpostavil nekatere značilnosti nemških in italijanskih nacionalnih konceptov v 19. stoletju, s katerimi so bili pobudniki slovenskega nacionalnega gibanja v stiku. Avtorje uporabil tudi nekaj primerov iz slovenske publicistike in korespondence. Slovenski voditelji v 19. stoletju niso imeli jasnih predstav kako naj se konča slovenska nacionalna integracija: v smislu Slovencev kot samostojnega naroda ali v jugoslovanskem smislu. Obstajali so tudi vmesni modeli, po katerih Slovenci ne bi izgubili svojega jezika in identitete, vendar bi se vseeno združili z drugimi Južnimi Slovani.