logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Zgodovina za vse

Sotla, majhna voda

Reka Sotla kot naravna, politična in ideološka meja v 19. in začetku 20. stoletja
Avtor(ji):Marko Zajc
Soavtor(ji):Janez Cvirn (gl. in odg. ur.), Borut Batagelj (teh. ur.), Simon Zupan (prev.), Tina Bahovec (prev.)
Leto:2012
Založnik(i):Zgodovinsko društvo Celje, Celje
Vir(i):Zgodovina za vse, 2012, št. 1-2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:slovensko-hrvaška meja, Sotla, slovensko-hrvaški odnosi, the Sotla, Slovenian-Croatian border, rivers, borders
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Marko Zajc je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:2012_1-2_Zgodovina za vse.pdf
Velikost:6.57MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file17231
Odpri
Prenesi
Opis
Avtor prispevka analizira diskurz o reki Sotli v slovenskih časopisih v 19. in v začetku 20. stoletja. Sotla je bila mejna reka med Štajersko in Hrvaško in hkrati mejna reka med avstrijskimi deželami in deželami ogrske krone. Istočasno je veljala za mejo med Slovenci in Hrvati. V prvem delu prispevka se avtor posveti problematiki naravne meje v zgodovini in geografiji. V drugem delu na osnovi časopisnih virov razvije tezo o Sotli kot »naravni meji« med Slovenci in Hrvati. V slovenskem vrednostnem sistemu tistega časa je Sotla meja, ki povezuje in ločuje, oziroma, meja, ki bolj povezuje kot ločuje. Slovanstvo in jugoslovanstvo sta bila integralni del slovenske nacionalne ideologije, zato so slovenski nacionalisti zagovarjali zavezništvo s Hrvati in prehodnost meje na Sotli. Povezovalno vlogo Sotle so poudarjali tudi v zgodovinskem in etnografskem diskurzu. Čeprav na to niso gledali z naklonjenostjo, so morali slovenski in hrvaški patrioti računati s tem, da je bila na Sotli močna državno-politična meja znotraj habsburške monarhije.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/30181
    • naslov
      • Sotla, majhna voda
      • Reka Sotla kot naravna, politična in ideološka meja v 19. in začetku 20. stoletja
      • Sotla, the Tiny Water
      • River Sotla as a Natural, Political and Ideological Border in the 19th and the Beginning of the 20th Century
      • Sotla, das kleine Wasser
      • Der Fluss Sotla als natürliche, politische und ideologische Grenze im 19. und zu Beginn des 20. Jahrhunderts
    • avtor
      • Marko Zajc
    • soavtor
      • Janez Cvirn (gl. in odg. ur.)
      • Borut Batagelj (teh. ur.)
      • Simon Zupan (prev.)
      • Tina Bahovec (prev.)
    • predmet
      • slovensko-hrvaška meja
      • Sotla
      • slovensko-hrvaški odnosi
      • the Sotla
      • Slovenian-Croatian border
      • rivers
      • borders
    • opis
      • Avtor prispevka analizira diskurz o reki Sotli v slovenskih časopisih v 19. in v začetku 20. stoletja. Sotla je bila mejna reka med Štajersko in Hrvaško in hkrati mejna reka med avstrijskimi deželami in deželami ogrske krone. Istočasno je veljala za mejo med Slovenci in Hrvati. V prvem delu prispevka se avtor posveti problematiki naravne meje v zgodovini in geografiji. V drugem delu na osnovi časopisnih virov razvije tezo o Sotli kot »naravni meji« med Slovenci in Hrvati. V slovenskem vrednostnem sistemu tistega časa je Sotla meja, ki povezuje in ločuje, oziroma, meja, ki bolj povezuje kot ločuje. Slovanstvo in jugoslovanstvo sta bila integralni del slovenske nacionalne ideologije, zato so slovenski nacionalisti zagovarjali zavezništvo s Hrvati in prehodnost meje na Sotli. Povezovalno vlogo Sotle so poudarjali tudi v zgodovinskem in etnografskem diskurzu. Čeprav na to niso gledali z naklonjenostjo, so morali slovenski in hrvaški patrioti računati s tem, da je bila na Sotli močna državno-politična meja znotraj habsburške monarhije.
      • The author analyzes discourse about the river Sotla in Slovenian newspapers from the 19th and the beginning of the 20th century. The Sotla river marked both the border between Styria and Croatia and that between the Austrian and Hungarian provinces. At the same time, it was the border between Slovenians and Croats. The first part of the article is dedicated to the problem of natural borders in history and geography. In the second part, newspaper articles are used to develop a thesis about the Sotla as a “natural border” between Slovenians and Croats. In the then-valid Slovenian value system, the Sotla was a river that connected and divided; however, it was a border that connected more than it divided. Slovenian and Yugoslav sentiments were an integral component of Slovenian national ideology; this is why Slovenian nationalists favored an alliance with Croats and an open border on the Sotla. They also emphasized the connective role of the Sotla in historical and ethnographic discourse. Despite a certain antipathy to the idea, Slovenian and Croatian patriots had to take into consideration the fact that the Sotla represented a strong state-political border within the Hapsburg Monarchy. In geopolitical discussions about the relationship between the Germanic and Slavic worlds, the Sotla represented the final frontier of direct German influence: the province of Styria was politically dominated by Germans. Although politicians often coopted it, the Sotla cared little about politics. The river flooded fields regardless of their owners’ political affinities; for this reason, the population demanded that it be regulated. However, regulation required cooperation with both the central authorities in Vienna and the Croatian authorities, resulting in long bureaucratic harmonization procedures. In the final section of the article, the author examines the Sotla river border from the point of view of everyday life: the close proximity of the neighboring province with a different legal and economic situation provided human resourcefulness with countless opportunities (trade, contraband and theft).
      • Der Autor des Beitrags analysiert den Diskurs über den Fluss Sotla in slowenischen Zeitungen im 19. und zu Beginn des 20. Jahrhunderts. Die Sotla (kroatisch: Sutla) war der Grenzfluss zwischen der Steiermark und Kroatien und zugleich der Grenzfluss zwischen den österreichischen Ländern und den Ländern der ungarischen Krone. Gleichzeitig galt die Sotla als Grenze zwischen Slowenen und Kroaten. Im ersten Teil des Beitrages widmet sich der Autor der Problematik der natürlichen Grenze in der Geschichte und der Geographie. Unter den zeitgenössischen Sozialgeografen, die das Phänomen der Grenzen erforschen, herrscht allgemeine Übereinstimmung dahingehend, dass Grenzen eine Folge der menschlichen Betätigung sind – alle Grenzen sind somit künstlich. Die Idee der natürlichen Grenzen erlebte ihre Hochblüte gegen Ende des 19. und in der ersten Hälfte des 20. Jahrhunderts (Friedrich Ratzel). Im zweiten Teil des Beitrages wird auf Grundlage der Zeitungsquellen die These von der Sotla als einer durchlässigen »natürlichen Grenze« zwischen Slowenen und Kroaten entwickelt. Im slowenischen Wertesystem jener Zeit ist die Sotla eine Grenze, die verbindet und trennt, genauer gesagt eine Grenze, die stärker verbindet, als dass sie trennt. Das Slawentum und das Jugoslawentum waren ein integraler Bestandteil der slowenischen Nationalideologie, daher befürworteten slowenische Nationalisten die Verbundenheit mit den Kroaten und die Durchlässigkeit der Grenze an der Sotla. Die Sotla war nicht nur eine symbolische Grenze mit den Kroaten, sie war der »Raum«, wo das Slowenentum dem Jugoslawentum begegnete. Wenn die slowenischen Journalisten schrieben, dass jemand »über die Sotla« ging, verstanden die Leser, dass diese Person nach Kroatien ging – und zwar ohne zusätzliche Erläuterungen, ob sie vom linken ans rechte Ufer der Sotla ging. Jemand konnte auch »über die Sotla« gehen, ohne den Fluss überhaupt physisch zu überqueren. Die Sotla tauchte außerdem in Artikeln auf, die mit dem Fluss selber in keinerlei Verbindung standen: Man schrieb über die politischen Skandale jenseits der Sotla, über die schlechte Lage der Brüder jenseits der Sotla usw. Die verbindende Rolle der Sotla wurde auch im historischen und ethnographischen Diskurs betont. Mit der Sotla wurde oft »die Geschichte« an die Oberfläche gespült, die die gemeinsamen Heldentaten der kroatischen und slowenischen Vorfahren beweisen sollte. Obwohl sie dies nicht gern sahen mussten die slowenischen und kroatischen Patrioten damit rechnen, dass entlang der Sotla eine einschneidende staatlich-politische Grenze innerhalb der Habsburgermonarchie verlief. Die politisch-rechtliche Dimension der Grenze an der Sotla verschärfte sich nach Einführung des staatlichen Dualismus 1867. Obwohl es keine Zollgrenze mehr gab trennte die Sotla seit diesem Zeitpunkt zwei selbständige »Staatshälften«, die durch die gemeinsame Außenpolitik, die Finanzen und die Armee verbunden waren. In geopolitischen Diskussionen über das Verhältnis zwischen dem Germanentum und dem Slawentum bedeutete die Sotla die äußerste Grenze des direkten deutschen Einflusses – das Kronland Steiermark war politisch von den Deutschen dominiert. Obwohl die Politiker den Fluss des Öfteren im Wort führten, nahm der Fluss keine Rücksicht auf die Politik. Er überflutete die Felder ungeachtet der politischen Orientierung der Eigentümer, daher forderte die Bevölkerung die Regulierung des Flusses. Die Flussregulierung verlangte jedoch die Zusammenarbeit mit den Zentralorganen in Wien und den kroatischen Behörden, was zu lange dauernden Verfahren führte. Während die bürokratischen Mühlen mahlten setzte der Fluss seine Überschwemmungen fort. Die mit der Regulierung der Sotla verbundenen Schwierigkeiten kamen zu gelegen, als dass die Politiker sie nicht für Angriffe auf ihre Gegner genützt hätten. Die slowenischen Politiker in der Steiermark waren überzeugt, dass die Landesbehörden in Graz die Regulierung der Sotla absichtlich verzögern. Im letzten Teil des Beitrages wird die Grenze an der Sotla aus dem Blickwinkel des täglichen Lebens betrachtet: Die Nähe des Nachbarlandes, in dem andere rechtliche und wirtschaftliche Verhältnisse herrschten, bot dem menschlichen Erfindungsgeist viele Möglichkeiten (Handel, Schmuggel, Diebstahl).
    • založnik
      • Zgodovinsko društvo Celje
    • datum
      • 2012
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Citirano v (3)
    TipologijaAvtor(ji)NaslovKrajZaložbaLeto
    1.01 Izvirni znanstveni članekSiter, DanielReka Sotla kot okupacijska meja med nemškim rajhom in NDH : primer občine Rogaška SlatinaLjubljanaZveza zgodovinskih društev Slovenije2019
    1.16 Uvodnik, predgovor, spremna besedaČuček, FilipRegulacija štajersko-hrvaške meje v 19. stoletjuLjubljanaInštitut za novejšo zgodovino2018
    1.01 Izvirni znanstveni članekČuček, FilipK problematiki štajersko-hrvaške dravske meje konec 18. stoletja2016
    Seznam literature v delu (28)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    111Behrisch, LarsVermessen, Zählen, Berechnen im 18. JahrhundertVermessen, Zählen, Berechnen, Die politische Ordnung des Raumes im 18. JahrhundertFrankfurt/New YorkCampus Verlag2006
    111Bezenšek, Anton ; Celestin, FranSvečanost o priliki sedemdesetletnice Dr. Janeza Bleiweisa dne 19. novembra 1878Zagreb1879
    111Billig, MichaelBanal NationalismLondonSage publications1995
    111Bufon, MilanMed konvergenco in divergenco: dileme evropskih integracijskih procesovAnnales, Ser. Hist. Sociol2005
    111Bufon, MilanProblematika teritorialnosti v politični in kulturni geografijiGeografski vestnik1999
    111Diener, Alexander ; C. Hagen, JoshuaIntroduction: Borders, Identity, and GeopoliticsBorderlines and Borderlands: Political Oddities at the Edge of the Nation-StateRowman & Littlefield Publishers2010
    112Eigmüller, MonikaDer duale Charakter der Grenze, Bedingungen einer aktuellen Grenztheorie. Grenzsoziologie, Die politische Strukturierung des RaumesWiesbadenVS Verlag für Sozialwissenschaften2006
    112Frantar, Peter ; Hrvatin, MauroPretočni režimi v Sloveniji med letoma 1971 in 2000Geografski vestnik2005
    112Grdina, IgorSedemdesetletnica Očeta narodaSlovenska kronika XIX. stoletja, 1861-1883LjubljanaNova revija2003
    112Gross, Mirjana ; Szabo, AgnezaPrema hrvatskome građanskom društvuZagrebGlobus1992
    112Jones, Stephen B.The Description of International BoundariesAnnals of the Association of American Geographers1943
    112Kneževič Hočevar, DuškaDružbena razmejevanja v dolini Zgornje KolpeLjubljanaZaložba ZRC1999
    112Mandelc, DamjanNa mejah nacije, Teorije in prakse nacionalizmaLjubljanaFilozofska fakulteta2011
    112Mazovec, IvanVzajemnost med Slovenci in HrvatiČas1913
    112Pajek, JožefČrtice iz duševnega Žitka štajerskih SlovencevLjubljanaMatica slovenska1884
    112Pleterski, JankoDr. Ivan Šušteršič, 1863-1925 : pot prvaka slovenskega političnega katolicizmaLjubljanaZaložba ZRC SAZU1998
    112Rahten, AndrejZavezništva in delitve, Razvoj slovensko-hrvaških političnih odnosov v habsburški monarhiji 1848-1918LjubljanaNova revija2005
    112Ribnikar, PeterZemljiški kataster kot vir za zgodovinoZgodovinski časopis1982
    112Rožac Darovec, VidaNarod, država in identitete v obmejnih prostorihActa Histriae2010
    112Rumpler, HelmutÖsterreichische Geschichte 1804-1914. Eine Chance für Mitteleuropa, Bürgerliche Emazipation und Staatsverfall in der HabsburgermonarchieWienVerlag Carl Ueberreuter1997
    112Sahlins, PeterBoundaries, The Making of France and Spain in the PyreneesUniversity of California Press1991
    112Smith, Anthony D.Nationalism and ModernismNew York - LondonRoutledge1998
    112Smith, Woodruff D.Friedrich Ratzel and the Origins of LebensraumGerman Studies Review1980
    112Šenoa, AugustSeljačka buna: historička pripovijest XVI vijekaZagreb1878
    112Zajc, MarkoJugoslovanstvo pri Slovencih v kontekstu sosednjih »združevalnih« nacionalnih ideologij. Evropski vplivi na slovensko družboLjubljanaZZDS2008
    112Zajc, MarkoKje se slovensko neha in hrvaško začne: slovensko-hrvaška meja v 19. in na začetku 20. stoletjaLjubljanaModrijan2006
    112Zwitter, FranPostanek političnega ilirizma in ustanovitev Ilirskih provincO slovenskem narodnem vprašanjuLjubljanaSlovenska matica1990
    112Žontar, JožeStruktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1848Ljubljana1998