Na višku svoje moči okrog leta 1425 so grofje Celjski posedovali več kot 125 gradov. Do dokončne prevlade Habsburžanov okoli leta 1500 so bili najmočnejša dinastija, ki je kdajkoli obvladovala prostor današnje Slovenije. Od prve omembe v virih okoli leta 1125 do 1306, ko postanejo vazali Habsburžanov, so imeli le 6 gradov. Sledila je ekspanzija v Savinjski dolini v prvi polovici 14. stoletja — z dediščino po grofih Vovbrških 1322/33. Tako so leta 1350 posedovali že okoli 25 gradov. Največji vzpon je bil čas med letoma 1350 in 1383, ko so pridobili kar 40 gradov — kot rezultat sodelovanja s Habsburžani (vojaška služba, posojanje denarja) in vešče finančne politike z nakupi in prevzemanjem gradov v zastavo. Konec 14. stoletja je povezava s kraljem Sigismundom Luksemburškim prinesla okoli 20 gradov v Slavoniji, dediščina po grofih Ortenburških leta 1418 pa še 34 gradov na Koroškem in Kranjskem. Višek celjske grajske politike je bil okrog leta 1425, nato so Habsburžanom vrnili 14 zastavljenih gospostev, vojna 1437—43pa je prinesla še razrušenje mnogih. Zadnji grof Ulrik II. je težišče svoje politike prenesel na Ogrsko in v Avstrijo — bilje celo gospodar Zagreba in Dunaja —, a z njegovim umorom leta 1456je dinastija izumrla.