Srednjeveški gradovi so opravljali vrsto različnih nalog, a jih danes dojemamo zlasti kot vojaške utrdbe. Njihovega dejanskega pomena v tedanji vojaški ureditvi ni mogoče preprosto ovrednotiti. Kljub navidezno nezavzetni legi ali debelemu obzidju je bila obrambna moč gradov pogosto presenetljivo skromna, saj jih je varovala zelo majhna stalna posadka. Ker je srednjeveško vojskovanje potekalo predvsem na ravni plenilskih pohodov omejenega značaja, je takšna obramba večinoma zadostovala. Kakor hitro pa so se sovražnosti stopnjevale v pravo vojno in sistematična obleganja, se je lahko le malokateri grad ubranil pred napadom odločnega nasprotnika. Zaradi omejenega dosega srednjeveške oborožitve so gradovi sami po sebi obvladovali zgolj najbližjo okolico. Na vojaško dogajanje v širšem prostoru neposredno niso mogli veliko vplivati, toliko pomembnejša pa je bila njihova vloga v logistični podpori in skladiščenju orožja.