Predstavljeni so ključni mejniki v razvoju arheoloških raziskav gradov na Slovenskem od prvih raziskovalnih
izkopavanj v gradu Jama pri Postojni konec 19. stoletja do sodobnosti. Slovenska arheologija se je z gradovi
srečevala predvsem v kontekstu varovanja kulturne dediščine, kjer so bile arheološke raziskave dolgo omejene
izključno na izkopavanja ogroženih spomenikov. Postopna akumulacija podatkov in konceptni razvoj arheologije
mlajših obdobij ob koncu 20. stoletja sta spodbudila poglobljeno obravnavo posameznih gradov, uporabo novih
metod in pristopov v terenskih raziskavah ter problemske študije, utemeljene na materialnih virih. Podrobneje so
prikazane novejše raziskave zgodnjih gradov v odnosu do predhodne poselitve.