Avtor osvetljuje odnos slovenskih komunistov (in tudi komunistov iz drugih delov KPJ) do makedonskega naroda v razpravi o nacionalnem vprašanju, ki se je odvijala v KPJ drugo polovico leta 1923. V tej razpravi slovenski komunisti niso dvomili o nacionalni individualnosti Makedoncev in so tako prvi v KPJ, že leta 1923, šteli Makedonce za poseben in samostojen narod ter se kot celota zavzeli, da se jih kot take upošteva v vsej KPJ. Avtor vzporedno obravnava tudi odnos slovenskih komunistov do nacionalnega vprašanja nasploh, pri čemer poudari, da so prvi v KPJ odklonili idejo nacionalne enotnosti in sprejeli federalizem kot edino možno rešitev nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji. Pojasni pa tudi vzroke, ki so pogojevali stališče slovenskih komunistov, da so Makedonci narod in opozori na vpliv, ki ga je imelo to stališče na slovensko levičarsko intelektualno mladino v drugi polovici dvajsetih let.