Nekaj obveznega, lahko bi rekli samoumevnega, so bile v meščanskih družinah služkinje.
Dajale so pečat meščanskemu kulturnemu habitusu, meščanskemu statusu; v meščanski družini
so igrale poglavitno vlogo. V meščanskih gospodinjstvih so bile zadolžene za domača in osebna
opravila. Pri celostnem obravnavanju problematike služkinj se ni mogoče izogniti svetu takratne
ljubezni, spolnosti in morale. Za meščansko družbo je bila značilna dvojna morala, spolni nagon
kot potreba pa se je priznaval le moškemu. Moški si je zadovoljitev svojih nagonov lahko poiskal
zunaj družbeno sprejemljivega. Dvojna morala se je bohotila tudi za zaprtimi vrati meščanskega
stanovanja. Prispevek na podlagi ohranjenih virov obravnava spolne in ljubezenske afere
meščanskih očetov in sinov z domačimi služkinjami. Gre za tipične vzorce t. i. nižje, navadne
ljubezni, ki je služila zadostitvi seksualnih potreb meščanskega moškega. Avtor obravnava tudi
problem nezakonskih otrok, prostitucije in kvarne šund literature. Mnoge služkinje so prišle
služit v mesto z željo, da bi se omožile. Upanje na boljše življenje so dekleta zato iskala tudi v
ženitnih oglasih. Iskanje primernega moža pa je bilo lahko tudi nevarno, saj so služkinje lahko
postale tudi žrtve prevarantov ali celo morilcev.