V drugem delu prispevka nadaljujemo z obravnavo kulture spominjanja pri pouku zgodovine. Poudarek je na 30-letnici spominjanja slovenske samostojnosti. V prvem delu članka, ki je objavljen v drugi številki Zgodovine v šoli leta 2021 smo predstavili kratko teorijo kulture spominjanja, analizo učnih načrtov za zgodovino v osnovni in srednji šoli z vidika vključenosti zgodovine slovenske osamosvojitve in nastanka slovenske države. Možnosti sodobnih didaktičnih pristopov obravnave tematike smo predstavili na primeru učnih gradiv s portala www.zbralismopogum.si (video fi lmi, virtualna razstava, digitalni in interaktivni časovni trak, digitalni delovni zvezki z naslovi Plebiscit, Osamosvojitev, Vojna). Predstavljeno je muzejsko učno delo in zbiranje pričevanj s pomočjo intervjujev.1 V drugem delu članka predstavljamo še zgodovinsko terensko delo, projektno učno delo ter spominsko učno uro o plebiscitu v okviru pouka na daljavo. Glavni namen prispevka je pri učencih spodbujati pozitivno identifikacijo z vrednotami slovenski pomladi in samostojne slovenske države.