V palači Manzioli v Izoli smo 6. oktobra 2009 prisostvovali znanstvenemu zgodovinskemu posvetu o epidemičnih boleznih v Istri med 19. in 20. stoletjem, ki ga je priredilo Humanistično društvo Histria iz Kopra. Zamisel sovpada z aktualnim povratkom strahu pred »kugo«, od okužbe »nore krave«, do ptičje bolezni in najnovejše planetarne gripe, ki pogojuje, kot lahko sami vidimo, ne samo zdravstvene posege, ampak tudi gospodarstvo, politiko, družbene odnose in vsakdanje življenjske navade ljudi. Podoben in še občutnejši vpliv pa so imele »velike bolezni« v preteklosti, kot so tifus, koze, kolera, tuberkuloza in mnoge druge, ki so zaznamovale dolga zgodovinska obdobja, pogojevale demografski razvoj in izkušnjo celih generacij tudi v našem prostoru. Elementov, preteklih in tekočih, je skratka dovolj, da se je v okviru obujajočega se zanimanja za zgodovinsko demografijo Istre porodila ideja o znanstvenem srečanju o zdravstveni zgodovini, točneje na temo epidemijskih bolezni, ki jim je bil v teku zadnjih dveh stoletij izposlavljen istrski polotok. Namen sestanka, poudarja njegov pobudnik in glavni organizator Dean Krmac v sporedu, je bil spoprijeti se s problematiko prek sodelovanja medicinskih strokovnjakov in zgodovinarjev, osvetliti patologije, vplive bolezni na prebivalstvo, odzive medicinske stroke in zdravstvenih ustanov ter same kulturne aspekte in obnašanja v odnosu do bolezni. Kot cilj so si organizatorji zastavili pregled študij o teh temah, spoznanje raziskovalcev različnih znanstvenih področij in njihovih preučevanj ter spodbuditev nadaljnih prizadevanj pri osvetljevanju zdravstvene zgodovine Istre. Znanstveni pokrovitelji posveta so bili Inštitut za zgodovino medicine iz Ljubljane, Società Italiana di Storia della Medicina in Hrvatsko znanstveno društvo za povijest zdravstvene kulture, finančno pa ga je podprla Italijanska samoupravna narodna skupnost iz Izole.