Muzejsko društvo Vrhnika je opravilo prepis dela
gradiva iz fonda Matični urad Vrhnika, VRH 16,
ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana. Prepisane
so knjige s popisi prebivalcev občine Vrhnike iz let
1890 in 1900. Sonja Anži...
Muzejsko društvo Vrhnika je opravilo prepis dela
gradiva iz fonda Matični urad Vrhnika, VRH 16,
ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana. Prepisane
so knjige s popisi prebivalcev občine Vrhnike iz let
1890 in 1900. Sonja Anžič in Jože Setnikar sta gradivo
pregledala, prepisala v digitalno obliko in pripravila
za objavo v zborniku Vrhniški razgledi, v zvezkih
št. 5 (glej dLib),
6 (glej dLib),
7 (glej dLib) in
8 (glej dLib).
Glede na opravljene prepise in na iniciativo Inštituta
za novejšo zgodovino (INZ), ki upravlja s spletnim
portalom Zgodovina Slovenije - SIstory,
pa je predsednica v društvu dobila mandat,
da sodeluje z INZ. Leta 2014 sta INZ in MDV sklenila
dogovor o sodelovanju pri projektu Popisi prebivalstva
Slovenije 1830-1931. Gradivo iz fonda Matični urad
Vrhnika (VRH 16), ki ga hrani Zgodovinski arhiv
Ljubljana, je INZ umestil v programski modul Popisi
prebivalstva, ki je javno in prosto dostopen na
portalu SIstory.
Muzejsko društvo Vrhnika, ustanovljeno 1992, se že
od začetka zavzeto posveča spoznavanju zgodovinske
identitete vrhniškega prostora. Raziskovanje,
zbiranje, hrambo gradiva in prezentacijo izsledkov
s področja domoznanstva ter varstva kulturne in
naravne dediščine društvo v svojem programu zajema
v celoti. Ministrstvo za kulturo RS mu je 2004 podelilo
status društva v javnem interesu na področju kulture.
Muzejsko društvo izvaja večje projekte z Zavodom
Ivana Cankarja Vrhnika. Med najvidnejšimi je zbornik
Vrhniški razgledi, ki izhaja od leta 1996 in zajema
zelo raznolika področja. Trenutno je v pripravi
16. zvezek. Med zahtevnimi projekti so dokumentarne
razstave, ki so gostovale tudi v drugih krajih.
Med njimi »Razvoj usnjarstva na Vrhniki«,
»Vrhnika v prvi svetovni vojni«, »Vrhnika na pomembni
evropski poti«, »Ko je bila Vrhnika še pristanišče«,
»Brata Jager«, razstave o najstarejših vrhniških
ulicah in okoliških krajih. Društvo je postavilo
spominske plošče slikarjem Petkovšku, Sternenu
in Ogrinu, v Ameriki uveljavljenima bratoma Jager ter
spomenik vrhniškim krasoslovcem Michlerju, Habetu in
Habiču. Pripravili so mnoga tematska predavanja in
ekskurzije, v kraje, ki so tako ali drugače povezani
z Vrhniko, po Sloveniji in v tujino: Dunaj, Solnograško,
rečna pristanišča v Nemčiji, Južna Tirolska. Pomemben
dosežek je že iz leta 2009, izdelava projektne naloge
Muzej Vrhnika, ki je ena glavnih spodbud za
Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, ki nastaja na
Vrhniki.