Muzejsko društvo Vrhnika je opravilo prepis dela gradiva iz fonda Matični urad Vrhnika, VRH 16, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana. Prepisane so knjige s popisi prebivalcev občine Vrhnike iz let 1890 in 1900. Sonja Anži...več

Muzejsko društvo Vrhnika je opravilo prepis dela gradiva iz fonda Matični urad Vrhnika, VRH 16, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana. Prepisane so knjige s popisi prebivalcev občine Vrhnike iz let 1890 in 1900. Sonja Anžič in Jože Setnikar sta gradivo pregledala, prepisala v digitalno obliko in pripravila za objavo v zborniku Vrhniški razgledi, v zvezkih št. 5 (glej dLib), 6 (glej dLib), 7 (glej dLib) in 8 (glej dLib).

Glede na opravljene prepise in na iniciativo Inštituta za novejšo zgodovino (INZ), ki upravlja s spletnim portalom Zgodovina Slovenije - SIstory, pa je predsednica v društvu dobila mandat, da sodeluje z INZ. Leta 2014 sta INZ in MDV sklenila dogovor o sodelovanju pri projektu Popisi prebivalstva Slovenije 1830-1931. Gradivo iz fonda Matični urad Vrhnika (VRH 16), ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, je INZ umestil v programski modul Popisi prebivalstva, ki je javno in prosto dostopen na portalu SIstory.

Muzejsko društvo Vrhnika, ustanovljeno 1992, se že od začetka zavzeto posveča spoznavanju zgodovinske identitete vrhniškega prostora. Raziskovanje, zbiranje, hrambo gradiva in prezentacijo izsledkov s področja domoznanstva ter varstva kulturne in naravne dediščine društvo v svojem programu zajema v celoti. Ministrstvo za kulturo RS mu je 2004 podelilo status društva v javnem interesu na področju kulture.

Muzejsko društvo izvaja večje projekte z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika. Med najvidnejšimi je zbornik Vrhniški razgledi, ki izhaja od leta 1996 in zajema zelo raznolika področja. Trenutno je v pripravi 16. zvezek. Med zahtevnimi projekti so dokumentarne razstave, ki so gostovale tudi v drugih krajih. Med njimi »Razvoj usnjarstva na Vrhniki«, »Vrhnika v prvi svetovni vojni«, »Vrhnika na pomembni evropski poti«, »Ko je bila Vrhnika še pristanišče«, »Brata Jager«, razstave o najstarejših vrhniških ulicah in okoliških krajih. Društvo je postavilo spominske plošče slikarjem Petkovšku, Sternenu in Ogrinu, v Ameriki uveljavljenima bratoma Jager ter spomenik vrhniškim krasoslovcem Michlerju, Habetu in Habiču. Pripravili so mnoga tematska predavanja in ekskurzije, v kraje, ki so tako ali drugače povezani z Vrhniko, po Sloveniji in v tujino: Dunaj, Solnograško, rečna pristanišča v Nemčiji, Južna Tirolska. Pomemben dosežek je že iz leta 2009, izdelava projektne naloge Muzej Vrhnika, ki je ena glavnih spodbud za Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, ki nastaja na Vrhniki.