Osebni podatki

Podatki o smrti

Viri

• Upravna enota Maribor, Sektor za upravno notranje zadeve Maribor, MKU Maribor, l. 1993, str. 148, št. 1003; Arhiv k MKU MO MB, Sklep Tem. sodišča MB, št. 39/92.

• Janez Damjan, Ob 125-letnici rojstva Leopoldine Pečar - življenje, smrt in iskanje štajerske babice, Kamra, 2026 (Pripravljeno za objavo na spletni strani Kamra 17. 1. 2026: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/ob-125-letnici-rojstva-leopoldine-pecar-zivljenje-smrt-in-iskanje-stajerske-babice/).

• Postopek razglasitve za mrtvo na UE Maribor, Zapisnik zaslišanja, 8.6.1945, hranijo svojci in kopijo INZ.

• Pričanje Janeza Damjana (vnuk), 3.1.2010, janez.damjan@sartes.si.

• Totengedenkbuch der Deutsch-Untersteirer, Graz 1970, Kreis Marburg, IIb, 1. Stadt Marburg - Neue Aussenbezirke, Zivilbevölkerung.

Opombe

• UE MB: Pogrešana v taborišču v Pesnici 25.5.1945. Zapisnik zaslišanja: Zaslišana v Mariboru in zatem pogrešana 8.6.1945.Totengedenk: rojena Köberl.

• Marca 1941 pod pritiskom vstopila v Schwabisch-Deutsche Kulturbund.

• Janez Damjan je povedal, da sta bili njegova mati in stara mati (Pečar Leopoldina) 25.5.1945 zaprti v šoli v Pesnici, v zaporu sta bili skupaj še 14.6.1945, naslednji dan pa je bila mati Janeza Damjana izpuščena, a o stari materi ni nič več izvedela.

• Janez Damjan, Kamnica 31. maj 2024: Pečarjeva se je pred in med drugo svetovno vojno preživljala s prodajo zelenjave. Decembra leta 1940 je na prigovarjanje sosedov in iz socialnih razlogov vstopila v Kulturbund, 1. maja 1945 pa je bila sprejeta v Heimatbund. Dobila je rdečo izkaznico in poleti 1941 prevzela vlogo »blockhilferin«, v kateri je zbirala pomoč za Rdeči križ in »zimsko pomoč«. Po pričevanju hčerke, Leopoldine Damjan, so njo, mamo in brata 25. maja 1945 odpeljali v zapor v pesniško šolo, kjer je mamo Leopoldino Pečar zadnjič videla 6. ali 7. junija istega leta, ko naj bi »morala za tri mesece na delo«.

• Datum smrti v virih tudi: 14.6.1945.

• Janez Damjan, Ljubljana 2025: 25.5.1945 s hčerko Poldiko in sinom Hansijem aretirana in odpeljana v zbirni center v Pesnici. 7.6.1945 premeščena v mariborski sodni zapor, kjer je bila naslednji dan zaslišana. Na podlagi zaslišanja obtožena, da je bila je ''članica KB in zagrižena hitlerjanka''. Svojci na podlagi pričevanja Leopoldininine nečakinje vedo, da je bila 5.8.1945 še živa. Na ta dan je v taborišče Strnišče Leopoldin mlajši brat Alois pripeljal mednarodno delegacijo Rdečega križa na obisk. Tam naj bi srečal svojo sestro Leopoldino in jo želel odpeljati iz taborišča, a je odgovorila: ''jaz nisem nič naredila, jaz bom prišla domov.« Brat Alois je izvedel, da naj bi Leopoldina dan kasneje padla v nezavest, »ko se je morala ločiti od otrok«. Glede njene usode svojci sklepajo, da je Leopoldino zadela kap 8. 8. 1945. Kot mnoge so jo najverjetneje brezimno zagrebli v okolici taborišča ali truplo poslali na pokopališče v Lovrenc na Dravskem polju.