V uvodu je predstavljena problematika plebiscita po literaturi, predvsem slovenski. V nadaljevanju predstavitev povojne uprave na območju takratne Slovenije, ki je prišla v sklop na novo nastale jugoslovanske države, s posebnim poudarkom na organizaciji uprave na zasedenih območjih južne Koroške do leta 1920. Glavni poudarek v pričujočem prispevku pa je namenjen predstavitvi arhivskega gradiva o koroškem plebiscitu, ki ga hranijo predvsem slovenski arhivi in druge institucije s področja varovanja kulturne dediščine. Omenil bi predvsem fond Narodnega sveta za Koroško s sedežem v Velikovcu, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije in v katerem je ohranjeno najpomembnejše gradivo za raziskovanje problematike plebiscita leta 1920 na Koroškem. Poleg tega je pomemben fond Okrajnega glavarstva v Borovljah, shranjen v Arhivu Republike Slovenije, nekaj gradiva o plebiscitu je ohranjenega tudi v fondih uprave takratne Deželne vlade za Slovenijo, v osebnih in rodbinskih fondih ter v zbirki plakatov, letakov in koledarjev. Poudaril bi plebiscitno gradivo, ki ga hrani Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, poleg Arhiva Republike Slovenije edina institucija, ki hrani omembe vredno količino gradiva o plebiscitu v Sloveniji. Tudi v drugih slovenskih arhivih hranijo nekaj drobcev gradiva o koroškem plebiscitu, poudarek je predvsem na plakatih in letakih.