Turjaški arhiv grofov Auerspergov, predvsem njegov listinski del, je za raziskovanje srednjega veka na Slovenskem izrednega pomena, saj je eden redkih ohranjenih plemiških arhivov s slovenskega ozemlja. Zasluge za to gre pripisati tudi zgodovinarju Francu Komatarju, ki je v letih 1905-1910 objavil 550 srednjeveških listin iz omenjenega arhiva. Stari arhivski popisi gradiva so pokazali, da je bil obseg listinskega in aktovnega gradiva v arhivu nekoč veliko večji, a je v teku stoletij to gradivo izginilo neznano kam, na kar je opozoril že Komatar. Avtor članka se zato v prvem delu posveča predvsem usodi turjaškega arhiva in arhivskega gradiva skozi stoletja, še posebej pa izpostavi nekatere obiskovalce in uporabnike turjaškega arhiva, ki bi na takšen ali drugačen način lahko bili "krivci" za izginjanje arhivskega gradiva. Drugi del članka predstavlja transkripcija enega dela zapuščinskega inventarja za umrlim grofom Janezom Andrejem Turjaškim iz leta 1665. V inventarju so namreč popisane tudi grofove listine s Turjaka, Dragomlja in iz njegove hiše v Ljubljani. Prav na podlagi tega popisa lahko delno rekonstruiramo stanje v turjaškem arhivu sredi 17. stoletja. Hkrati nam popis, ki je pisan v obliki "regestov", predstavlja veliko število predvsem novoveških listin, ki danes veljajo za izgubljene.