Za večino slovenskih in nemških del, ki so od razpada Avstro Ogrske obravnavala problematiko nemško-slovenskih odnosov na Spodnjem Štajerskem, je značilno, da so (ne)zavestno pristajala na stereotipe, ki sta jih proizvedla nemška in slovenska politična publicistika druge polovice 19. stoletja. Slovenska stran se je tako osredotočala na prikazovanje nemškega zatiranja Slovencev, načrtne germanizacije, gradnje nemškega mostu na Jadran v službi velikonemške imperialistične politike ter dokazovanje kontinuitete med (veliko)nemško politiko iz časa pred razpadom dvojne monarhije in poskusom nacističnega genocida nad Slovenci, nemška (avstrijska) pa - zlasti v času med obema vojnama - v dokazovanje (pra)nemškega značaja Spodnje Štajerske in krivic, ki so jih bili deležni spodnještajerski Nemci po razpadu monarhije. Pri tem sta obe strani dramatični nacionalni spopad s konca prejšnjega stoletja praviloma projicirali v obdobja, ko nacionalno še ni bilo v ospredju, hkrati pa povsem zanemarili tako širši avstrijski politični kontekst kot tudi razlike v nacionalnem razvoju med različnimi spodnještajerskimi območji.