Med 16. in 19. stoletjem so obrobne spremembe
povzročale teritorialna združevanja, včasih pa prava zlitja
sosednjih avstrijskih dežel, odvisnih od Trsta, Gorice in
Ljubljane.
Ta pojav je posebej izrazit v primeru Gorice, kjer so
se izmenično vrstila obdobja popolne deželne avtonomije
in izgube te avtonomije v prid Ljubljane ali Trsta. To
velja zlasti za 18. stoletje, dokler ni bila dežela 1814
trajno priključena Primorski. Podobno je bilo na Kranjskem
in Primorskem, kjer je moč deželnih upravnih organov
naraščala in padala do druge polovice 19. stoletja.