/
Literatura
/
Monografije
To delo avtorja Nevenka Troha je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Venezia Giulia, Julijska Benečija (Julijska krajina), je po prvi vojni obsegala italijanske pokrajine - Tržaško, Goriško, Puljsko (Istrsko) in Reško (Kvarnersko). Njeni prebivalci so postali »giulialni« (v slovenščino težko prevedljivi Julijci), kakor še danes Italijani označujejo tamkajšnje prebivalstvo ne glede na narodnost. Med Slovenci se ime Julijska krajina ni širše uveljavilo, razen med letoma 1945 in 1947, ko je v skladu s sporazumom v Devinu 20. junija 1945 postalo uradno ime za sporno območje med rapalsko in avstroogrsko-italijansko mejo iz leta 1915, in danes, ko s tem imenom poimenujemo italijansko deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Slovenci dele slovenskega ozemlja onstran rapalske meje imenujemo Primorska, Slovensko primorje in Istra. Beneška Slovenija, Rezija in Kanalska dolina niso bile del Julijske krajine, se pa včasih pojmujejo kot del Primorske.
Primorska, Julijska krajina, leži na stičišču štirih narodov, slovenskega, hrvaškega, italijanskega in avstrijskega, in hkrati treh velikih svetov - slovanskega, germanskega in romanskega. Nikdar v zgodovini ni bila samostojna državna enota, občasno je bila vključena v eno, še večkrat pa razdrobljena med več držav. Posamezne države so ji vtisnile svoj pečat in vplivale ne le na njen razvoj, na razvoj tam živečih narodov, ampak tudi na razvoj posameznih delov teh narodov. Različne države in režimi so bili le redkokdaj strpni do tamkajšnjih različnosti, največkrat so jih skušali nasilno izbrisati. Delitve so občutili tako Avstrijci kot Italijani, še bolj pa Hrvati in Slovenci.
Tipologija | Avtor(ji) | Naslov | Kraj | Založba | Leto |
---|---|---|---|---|---|
1.01 Izvirni znanstveni članek | Lavrenčič, Leo | Demografska slika italijanske manjšine v Kopru po poteku roka za izselitev leta 1956 | Koper ; Milje | Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko | 2012 |
1.01 Izvirni znanstveni članek | Širok, Kaja | Kolektivni spomin, pričevalec in zgodovina : diskurzivne konstrukcije preteklosti | Koper ; Milje | Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko | 2012 |
1.01 Izvirni znanstveni članek | Bajc, Gorazd | Aretacije, internacije in deportacije po prvi in drugi svetovni vojni na območju Julijske krajine : oris problematike in poskus primerjave | Koper ; Milje | Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko | 2012 |
1.02 Pregledni znanstveni članek | Marušič, Branko | Slovensko zgodovinopisje 20. stoletja o slovensko-italijanskem obmejnem območju in o njegovih mejah | Koper ; Milje | Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko | 2012 |
1.01 Izvirni znanstveni članek | Lampe, Urška | Posredniška vloga delegacije mednarodnega odbora Rdečega križa v Jugoslaviji pri reševanju usode italijanskih vojnih ujetnikov in deportirancev v Jugoslaviji v letih 1945 in 1946 | Koper ; Milje | Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko | 2019 |
1.01 Izvirni znanstveni članek | Lampe, Urška | Tajna misija Josipa Smodlake v Rim : prvi poskus neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, oktober 1945–januar 1946 | Koper ; Milje | Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko | 2022 |
1.01 Izvirni znanstveni članek | Tominšek Čehulić, Tadeja ; Deželak-Barič, Vida | The World War II demography : Slovenian Littoral (1940-1945) in comparison with central Slovenia | Koper ; Milje | Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko | 2016 |
1.01 Izvirni znanstveni članek | Čipić Rehar, Marija | Konflikti med slovenskimi oblastmi in goriškim nadškofom Margottijem ter tržaško-koprskim škofom Santinom (1945-1947) | Ljubljana | Inštitut za novejšo zgodovino | 2004 |
1.01 Izvirni znanstveni članek | Tominšek Rihtar, Tadeja | Smrtne žrtve druge svetovne vojne med Slovenci v zaledju Gorice in Trsta | Ljubljana | Inštitut za novejšo zgodovino | 2003 |
1.01 Izvirni znanstveni članek | Troha, Nevenka | Epuracija v coni B Slovenskega primorja in koprskem okraju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (1945-1950) | Ljubljana | Inštitut za novejšo zgodovino | 2003 |