logo
POPISI

/

Literatura

/

Monografije

Komu Trst

Slovenci in Italijani med dvema državama

Avtor(ji):Nevenka Troha
Soavtor(ji):Ravel Kodrič (prired.)
Leto:1999
Založnik(i):Modrijan, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina, italijanščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Identifikator:COBISS.SI-ID 98937600
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Nevenka Troha je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Troha_Nevenka_Komu_TRST_1999.pdf
Velikost:24.13MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis

Venezia Giulia, Julijska Benečija (Julijska krajina), je po prvi vojni obsegala italijanske pokrajine - Tržaško, Goriško, Puljsko (Istrsko) in Reško (Kvarnersko). Njeni prebivalci so postali »giulialni« (v slovenščino težko prevedljivi Julijci), kakor še danes Italijani označujejo tamkajšnje prebivalstvo ne glede na narodnost. Med Slovenci se ime Julijska krajina ni širše uveljavilo, razen med letoma 1945 in 1947, ko je v skladu s sporazumom v Devinu 20. junija 1945 postalo uradno ime za sporno območje med rapalsko in avstroogrsko-italijansko mejo iz leta 1915, in danes, ko s tem imenom poimenujemo italijansko deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Slovenci dele slovenskega ozemlja onstran rapalske meje imenujemo Primorska, Slovensko primorje in Istra. Beneška Slovenija, Rezija in Kanalska dolina niso bile del Julijske krajine, se pa včasih pojmujejo kot del Primorske.

Primorska, Julijska krajina, leži na stičišču štirih narodov, slovenskega, hrvaškega, italijanskega in avstrijskega, in hkrati treh velikih svetov - slovanskega, germanskega in romanskega. Nikdar v zgodovini ni bila samostojna državna enota, občasno je bila vključena v eno, še večkrat pa razdrobljena med več držav. Posamezne države so ji vtisnile svoj pečat in vplivale ne le na njen razvoj, na razvoj tam živečih narodov, ampak tudi na razvoj posameznih delov teh narodov. Različne države in režimi so bili le redkokdaj strpni do tamkajšnjih različnosti, največkrat so jih skušali nasilno izbrisati. Delitve so občutili tako Avstrijci kot Italijani, še bolj pa Hrvati in Slovenci.

Metapodatki (15)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/956
    • naslov
      • Komu Trst
      • Slovenci in Italijani med dvema državama
    • avtor
      • Nevenka Troha
    • soavtor
      • Ravel Kodrič (prired.)
    • predmet
      • Slovenci
      • Italijani
      • Julijska krajina
      • 1945-1947
      • politika
      • Slovenes
      • Italians
      • Trieste
      • 1945-1947
      • politics
      • Venezia Giulia
    • opis
      • Venezia Giulia, Julijska Benečija (Julijska krajina), je po prvi vojni obsegala italijanske pokrajine - Tržaško, Goriško, Puljsko (Istrsko) in Reško (Kvarnersko). Njeni prebivalci so postali »giulialni« (v slovenščino težko prevedljivi Julijci), kakor še danes Italijani označujejo tamkajšnje prebivalstvo ne glede na narodnost. Med Slovenci se ime Julijska krajina ni širše uveljavilo, razen med letoma 1945 in 1947, ko je v skladu s sporazumom v Devinu 20. junija 1945 postalo uradno ime za sporno območje med rapalsko in avstroogrsko-italijansko mejo iz leta 1915, in danes, ko s tem imenom poimenujemo italijansko deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Slovenci dele slovenskega ozemlja onstran rapalske meje imenujemo Primorska, Slovensko primorje in Istra. Beneška Slovenija, Rezija in Kanalska dolina niso bile del Julijske krajine, se pa včasih pojmujejo kot del Primorske. Primorska, Julijska krajina, leži na stičišču štirih narodov, slovenskega, hrvaškega, italijanskega in avstrijskega, in hkrati treh velikih svetov - slovanskega, germanskega in romanskega. Nikdar v zgodovini ni bila samostojna državna enota, občasno je bila vključena v eno, še večkrat pa razdrobljena med več držav. Posamezne države so ji vtisnile svoj pečat in vplivale ne le na njen razvoj, na razvoj tam živečih narodov, ampak tudi na razvoj posameznih delov teh narodov. Različne države in režimi so bili le redkokdaj strpni do tamkajšnjih različnosti, največkrat so jih skušali nasilno izbrisati. Delitve so občutili tako Avstrijci kot Italijani, še bolj pa Hrvati in Slovenci.
    • založnik
      • Modrijan
    • datum
      • 1999
    • tip
      • besedilo
    • identifikator
      • COBISS.SI-ID 98937600
    • jezik
      • Slovenščina
      • Italijanščina
    • relacije
    • pokritost
      • pokritost: Julijska krajina, 1945-1947
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    • datotečni vir
    Citirano v (10)
    TipologijaAvtor(ji)NaslovKrajZaložbaLeto
    1.01 Izvirni znanstveni članekLavrenčič, LeoDemografska slika italijanske manjšine v Kopru po poteku roka za izselitev leta 1956Koper ; MiljeZgodovinsko društvo za Južno Primorsko2012
    1.01 Izvirni znanstveni članekŠirok, KajaKolektivni spomin, pričevalec in zgodovina : diskurzivne konstrukcije preteklostiKoper ; MiljeZgodovinsko društvo za Južno Primorsko2012
    1.01 Izvirni znanstveni članekBajc, GorazdAretacije, internacije in deportacije po prvi in drugi svetovni vojni na območju Julijske krajine : oris problematike in poskus primerjaveKoper ; MiljeZgodovinsko društvo za Južno Primorsko2012
    1.02 Pregledni znanstveni članekMarušič, BrankoSlovensko zgodovinopisje 20. stoletja o slovensko-italijanskem obmejnem območju in o njegovih mejahKoper ; MiljeZgodovinsko društvo za Južno Primorsko2012
    1.01 Izvirni znanstveni članekLampe, UrškaPosredniška vloga delegacije mednarodnega odbora Rdečega križa v Jugoslaviji pri reševanju usode italijanskih vojnih ujetnikov in deportirancev v Jugoslaviji v letih 1945 in 1946Koper ; MiljeZgodovinsko društvo za Južno Primorsko2019
    1.01 Izvirni znanstveni članekLampe, UrškaTajna misija Josipa Smodlake v Rim : prvi poskus neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, oktober 1945–januar 1946Koper ; MiljeZgodovinsko društvo za Južno Primorsko2022
    1.01 Izvirni znanstveni članekTominšek Čehulić, Tadeja ; Deželak-Barič, VidaThe World War II demography : Slovenian Littoral (1940-1945) in comparison with central SloveniaKoper ; MiljeZgodovinsko društvo za Južno Primorsko2016
    1.01 Izvirni znanstveni članekČipić Rehar, MarijaKonflikti med slovenskimi oblastmi in goriškim nadškofom Margottijem ter tržaško-koprskim škofom Santinom (1945-1947)LjubljanaInštitut za novejšo zgodovino2004
    1.01 Izvirni znanstveni članekTominšek Rihtar, TadejaSmrtne žrtve druge svetovne vojne med Slovenci v zaledju Gorice in TrstaLjubljanaInštitut za novejšo zgodovino2003
    1.01 Izvirni znanstveni članekTroha, NevenkaEpuracija v coni B Slovenskega primorja in koprskem okraju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (1945-1950)LjubljanaInštitut za novejšo zgodovino2003