/
Literatura
/
Monografije
To delo avtorja Anka Vidovič Miklavčič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
V zgodovinopisju narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji doslej še ni bilo kaj več napisanega o deležu delavcev iz posameznih gospodarskih panog kot npr. kovinarjev, tekstilcev, stavbincev, rudarjev, železničarjev in drugih v narodnoosvobodilnem boju in ljudski revoluciji. Železničarji so bili od začetka delavskega gibanja na Slovenskem številčna in pomembna veja delavskega razreda. Še v dobi Avstro-Ogrske so v okviru svojih strokovnih organizacij in društev z izkušenimi delavskimi zaupniki in pod neposrednim vplivom železničarjev, ki so tudi v Jugoslovanski socialnodemokratski stranki imeli pomembno mesto, pridobili, v primerjavi z drugim delavstvom, tedaj dokaj urejeno socialno zakonodajo. V zadnjih letih prve svetovne vojne (1917 in 1918), ob koncu vojne in v prvih letih na novo ustanovljene države SHS so železničarji, poleg rudarjev, sestavljali revolucionarno jedro slovenskega delavstva. V tem obdobju so s protestnimi shodi, zborovanji, mezdnimi in stavkovnimi gibanji - v generalni stavki aprila 1920 pa že pod vplivom na novo nastale komunistične stranke - zahtevali socialnoekonomske, posredno pa tudi politične pravice.
Tipologija | Avtor(ji) | Naslov | Kraj | Založba | Leto |
---|---|---|---|---|---|
1.16 Uvodnik, predgovor, spremna beseda | Štangelj, Blaž | Italijanske vojaške postojanke v Beli krajini in partizanska obveščevalna dejavnost | Ljubljana | Znanstvena založba Filozofske fakultete | 2020 |
1.16 Uvodnik, predgovor, spremna beseda | Ferenc, Tone | Narodnoosvobodilni boj v Ljubljani : Pregled | Ljubljana | Znanstvena založba Filozofske fakultete | 2011 |
2.01 Znanstvena monografija | Guštin, Damijan ; Torkar, Blaž ; Prebilič, Vladimir | Prva partizanska pomlad : razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942 | Ljubljana | Inštitut za novejšo zgodovino | 2021 |