Sredi šestdesetih let 19. stoletja so slovenski časopis in časniki sodelovali v razpravi o bolj slabih kot dobrih straneh izseljevanja prvih skupin Slovencev v Združene države Amerike. Primerjali so to izseljevanje z vabili po priselitvi v Srbijo in Rusijo. Že dlje časa so odhajali krošnjarji in gozdni delavci na Hrvaško in v Slavonijo, kasneje tudi v Romunijo. Kljub odporom nekaterih urednikov časopisov do izseljevanja v Združene države in obratnega svetovanja za odhod v Srbijo in Rusijo se je izseljenski tok usmeril v Ameriko. Vabila zdravnika Janeza Kovača, da bi Slovenci prihajali v Srbijo, niso imela dejanskega učinka. Veliko zaslug za boljšo podobo Združenih držav so imeli slovenski misijonarji s Francom Pircem na čelu.