V razpravi je avtorica predstavila šolsko dejavnost v času italijanske zasedbe slovenskega ozemlja med letoma 1915 in 1917, ko so italijanske zasedbene oblasti postavile temelje upravnega sistema že tudi za čas po vojni. Šolski sistem so, v nasprotju s tedaj veljavnimi mednarodnimi pravili o vojaški zasedbi, ki so vojaško zasedbo utemeljevala kot začasno stanje, v katerem je bilo potrebno obdržati celoten upravni sistem države, katerega ozemlje je bilo zasedeno, italijanske oblasti povsem prilagodile italijanskemu šolskemu sistemu. Uvedeni so bili italijanski učni jezik, italijanski predmetnik, način ocenjevanja, poučevali so italijanski učitelji ob pomoči slovenskih učiteljic. Na zasedenem slovenskem ozemlju je bila uvedena posebna oblika šolskega pouka, t. i. vzgojevališča – zabavišča, čemur so botrovale vojne razmere. Celoten pouk je bil tudi dejaven del propagandne dejavnosti italijanskih zasedbenih oblasti v italijanski prevzgoji slovenskega prebivalstva ter pripravi na prehod v povojno okrilje Kraljevine Italije.