Kongresni trg je nastal na prostoru zasutega obzidnega jarka rimske Emone in srednjeveškega mesta. Širok vodni jarek severno od obzidja je segal do južnega roba parka Zvezda. Obzidje srednjeveškega mesta se je z zahodno stranico naslonilo na ostanke rimskega zidu v Vegovi ulici. V pasaži pod Slovensko cesto, ob Kongresnem trgu, je restavriran del Severnih emonskih vrat.

Odločitev o ureditvi trga pred Vicedomskimi mestnimi vrati je bila sprejeta že ob koncu 18. stoletja. Najpomembnejša spodbuda za ureditev trga je bil kongres Svete alianse leta 1821 in obisk treh evropskih monarhov. Severno obzidano in dokončno kuliso je Kongresni trg dobil pred sredino 19. stoletja. S trgom se je med obema vojnama intenzivno ukvarjal arhitekt Plečnik. Prvo naročilo za preureditev je dobil leta 1928. Izvedel je tlakovanje z velikimi betonskimi ploščami. Idejo in projekt je razvijal in dopolnjeval do druge svetovne vojne, med njo in po njej. V načrtu za regulacijo jugozahodnega dela Ljubljane je Plečnik pozneje to os še podaljšal do Prešernovega trga. Leta 1939 so na javnem natečaju za urbanistično ureditev širšega območja Kongresnega trga z različnimi pristopi k prenovi mesta sodelovali mladi arhitekti Edvard Ravnikar, Marjan Tepina, Božidar Gvardjančič, Boris Počkar in Ivo Štrukelj. V petdesetih letih 20. stoletja so s Kongresnega trga odstranili svetilke in ga pozneje asfaltirali, v šestdesetih letih pa razširili Slovensko cesto. Tako se je razprla zahodna stranica trga, ki je zaradi cezure razširitve ceste izgubil prejšnjo prostorsko enovitost.

Kongresni trg z Zvezdo je najpomembnejša klasicistična urbana kompozicija v središču Ljubljane. S pravokotno obliko je vizualno orientiran na dominanto gradu za njim. Povezuje najstarejšo cesto (Slovensko cesto) skozi ljubljanska vrata ‒ in eno od dveh najpomembnejših srednjeveških arterij, povezovalk med obzidanim mestom in njegovimi predmestji (Gosposka‒Wolfova‒Trubarjeva). Trg leži na stičišču rimske, baročne, klasicistične in moderne Ljubljane. Južna fasada trga poteka v liniji nekdanjega rimskega in srednjeveškega obzidja. Zahodno stran trga zapira monumentalna baročna uršulinska cerkev, na severozahodnem vogalu Zvezde pa stavba uršulinske gimnazije. Na severni strani Zvezde je gradbeno linijo določila parcelna meja nekdanjega kapuciskega samostana. Vzhodno stran trga in Zvezde zapirajo fasade predmestnih hiš, postavljene v ulično linijo stare predmestne Wolfove ulice. Po potresu zgrajena palača Slovenske filharmonije na vzhodni strani Kongresnega trga predstavlja pendant uršulinski cerkvi.

Povzeto iz: Jože Suhadolnik, Sonja Anžič: Kongresni trg z okolico do Prešernovega trga. Ljubljana 2009, str. 20-23.