/
Neobjavljeno
/
Nadgrajena resničnost
Deželno stanovsko gledališče, Slovenska filharmonija
Opis
V pričakovanju obiska cesarja Jožefa II. so leta 1765 po načrtih in pod vodstvom Lovrenca Pragerja in Leopolda Wiserja von Berga pozidali prvo ljubljansko gledališko stavbo - Deželno stanovsko gledališče. Triosna fasada je ohranila triosno baročno etažno delitev s pilastri. Stavba je kazala močan klasicistični nadih. V njej so gostovale nemške in italijanske igralske skupine. Leta 1789 so uprizorili prvo slovensko gledališko delo Županova Micka Antona T. Linharta. Stavbo je leta 1887 uničil požar.
Načrte za novo gledališče in tedaj nemško usmerjeno Filharmonično društvo je izdelal arhitekt Adolf Wagner. Novo stavbo za prirejanje koncertov, veliko koncertno dvorano in malo dvorano nad vhodno avlo za nastope komornih ansamblov so zgradili med letoma 1887 in 1891. Slovenske gledališke predstave so bile tu do leta 1892.
Neorenesančno fasado z zaobljenimi vogali poudarja srednji triosni rizalit. V njem je trojni polkrožno zaključen portal in nad njim tri polkrožno zaključena okna, ločena s korintskimi pilastri ter z balustrado spodaj. Enaka balustrada teče tudi nad strešnim vencem okoli stavbe in je le v sredini nad centralno osjo pretrgana s polkrožno atiko. V njej je upodobljena lira z glasbenimi emblemi, letnica ustanovitve 1701 in napis Academia Philharmonicorum (predhodnica današnje Slovenske filharmonije). Med ločnimi zaključki oken prvega nadstropja so v mavcu upodobljeni trije pari genijev. Na fasadi je nad srednjimi tremi okni prvega nadstropja bogat štukaturni okras z rastlinskimi motivi in venec cvetličnih girland na zidnem pasu pod strešnim napuščem.
Slovenska filharmonija sodi med najstarejše v Evropi in na svetu. Njeni častni člani so pomembni skladatelji Joseph Haydn, Ludwig van Beethoven in Johannes Brahms, interpreti, kot violinist Nicolo Paganini in drugi. Pri njej se je za mesto glasbenega učitelja potegoval Franz Schubert, Gustav Mahler pa je bil v letih 1881 do 1882 dirigent filharmonije.
Stavbo so po načrtih arhitekta Jožeta Platnerja leta 1937 posodobili in ji dodali balkon. Tedaj je arhitekt Plečnik oblikoval novo fasado proti reki. S povezavo nekdanje polkrožne fasade in prizidkov v enotno stavbno telo je ustrezno prizidal zaodrje dvorane ter izvedel arkadni hodnik v pritličju. Fasadni plašč je baročno vzvaloval, postavil okrasne vaze v plitve niše in s tem iskal oziroma našel dialog z reko.
Povzeto iz: Jože Suhadolnik, Sonja Anžič: Kongresni trg z okolico do Prešernovega trga. Ljubljana 2009, str. 36-38.
Načrte za novo gledališče in tedaj nemško usmerjeno Filharmonično društvo je izdelal arhitekt Adolf Wagner. Novo stavbo za prirejanje koncertov, veliko koncertno dvorano in malo dvorano nad vhodno avlo za nastope komornih ansamblov so zgradili med letoma 1887 in 1891. Slovenske gledališke predstave so bile tu do leta 1892.
Neorenesančno fasado z zaobljenimi vogali poudarja srednji triosni rizalit. V njem je trojni polkrožno zaključen portal in nad njim tri polkrožno zaključena okna, ločena s korintskimi pilastri ter z balustrado spodaj. Enaka balustrada teče tudi nad strešnim vencem okoli stavbe in je le v sredini nad centralno osjo pretrgana s polkrožno atiko. V njej je upodobljena lira z glasbenimi emblemi, letnica ustanovitve 1701 in napis Academia Philharmonicorum (predhodnica današnje Slovenske filharmonije). Med ločnimi zaključki oken prvega nadstropja so v mavcu upodobljeni trije pari genijev. Na fasadi je nad srednjimi tremi okni prvega nadstropja bogat štukaturni okras z rastlinskimi motivi in venec cvetličnih girland na zidnem pasu pod strešnim napuščem.
Slovenska filharmonija sodi med najstarejše v Evropi in na svetu. Njeni častni člani so pomembni skladatelji Joseph Haydn, Ludwig van Beethoven in Johannes Brahms, interpreti, kot violinist Nicolo Paganini in drugi. Pri njej se je za mesto glasbenega učitelja potegoval Franz Schubert, Gustav Mahler pa je bil v letih 1881 do 1882 dirigent filharmonije.
Stavbo so po načrtih arhitekta Jožeta Platnerja leta 1937 posodobili in ji dodali balkon. Tedaj je arhitekt Plečnik oblikoval novo fasado proti reki. S povezavo nekdanje polkrožne fasade in prizidkov v enotno stavbno telo je ustrezno prizidal zaodrje dvorane ter izvedel arkadni hodnik v pritličju. Fasadni plašč je baročno vzvaloval, postavil okrasne vaze v plitve niše in s tem iskal oziroma našel dialog z reko.
Povzeto iz: Jože Suhadolnik, Sonja Anžič: Kongresni trg z okolico do Prešernovega trga. Ljubljana 2009, str. 36-38.
Metapodatki (7)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/8892
- naslov
- Deželno stanovsko gledališče, Slovenska filharmonija
- avtor
- Andrej Pančur
- opis
- V pričakovanju obiska cesarja Jožefa II. so leta 1765 po načrtih in pod vodstvom Lovrenca Pragerja in Leopolda Wiserja von Berga pozidali prvo ljubljansko gledališko stavbo - Deželno stanovsko gledališče. Triosna fasada je ohranila triosno baročno etažno delitev s pilastri. Stavba je kazala močan klasicistični nadih. V njej so gostovale nemške in italijanske igralske skupine. Leta 1789 so uprizorili prvo slovensko gledališko delo Županova Micka Antona T. Linharta. Stavbo je leta 1887 uničil požar. Načrte za novo gledališče in tedaj nemško usmerjeno Filharmonično društvo je izdelal arhitekt Adolf Wagner. Novo stavbo za prirejanje koncertov, veliko koncertno dvorano in malo dvorano nad vhodno avlo za nastope komornih ansamblov so zgradili med letoma 1887 in 1891. Slovenske gledališke predstave so bile tu do leta 1892. Neorenesančno fasado z zaobljenimi vogali poudarja srednji triosni rizalit. V njem je trojni polkrožno zaključen portal in nad njim tri polkrožno zaključena okna, ločena s korintskimi pilastri ter z balustrado spodaj. Enaka balustrada teče tudi nad strešnim vencem okoli stavbe in je le v sredini nad centralno osjo pretrgana s polkrožno atiko. V njej je upodobljena lira z glasbenimi emblemi, letnica ustanovitve 1701 in napis Academia Philharmonicorum (predhodnica današnje Slovenske filharmonije). Med ločnimi zaključki oken prvega nadstropja so v mavcu upodobljeni trije pari genijev. Na fasadi je nad srednjimi tremi okni prvega nadstropja bogat štukaturni okras z rastlinskimi motivi in venec cvetličnih girland na zidnem pasu pod strešnim napuščem. Slovenska filharmonija sodi med najstarejše v Evropi in na svetu. Njeni častni člani so pomembni skladatelji Joseph Haydn, Ludwig van Beethoven in Johannes Brahms, interpreti, kot violinist Nicolo Paganini in drugi. Pri njej se je za mesto glasbenega učitelja potegoval Franz Schubert, Gustav Mahler pa je bil v letih 1881 do 1882 dirigent filharmonije. Stavbo so po načrtih arhitekta Jožeta Platnerja leta 1937 posodobili in ji dodali balkon. Tedaj je arhitekt Plečnik oblikoval novo fasado proti reki. S povezavo nekdanje polkrožne fasade in prizidkov v enotno stavbno telo je ustrezno prizidal zaodrje dvorane ter izvedel arkadni hodnik v pritličju. Fasadni plašč je baročno vzvaloval, postavil okrasne vaze v plitve niše in s tem iskal oziroma našel dialog z reko. Povzeto iz: Jože Suhadolnik, Sonja Anžič: Kongresni trg z okolico do Prešernovega trga. Ljubljana 2009, str. 36-38.
- datum
- 2011
- tip
- besedilo
- jezik
- Slovenščina