logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Časopis za zgodovino in narodopisje

Srbi vladajo, Hrvati razpravljajo, Slovenci plačujejo (Mit in resničnost prve Jugoslavije)

Avtor(ji):Jurij Perovšek
Soavtor(ji):Marjan Žnidarič (ur.)
Leto:2004
Založnik(i):Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
Vir(i):Časopis za zgodovino in narodopisje, 2004, št. 2-3
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Slovenija, 1918-1941
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Jurij Perovšek je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:2004_2-3_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf
Velikost:11.10MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file2562
Odpri
Prenesi
Opis

Vstop v jugoslovansko državo leta 1918 je Slovencem poleg slabih izkušenj (centralistična državna ureditev, vpetost narodnokulturnega in jezikovnega razvoja v jugoslovanski unitaristični sistem, na jug naravnan davčni primež) prinesel tudi opazne koristi. Tako so kljub centralizmu imeli v letih 1927-1929, to je v času delovanja ljubljanske in mariborske oblastne (pokrajinske) samouprave pod vodstvom Slovenske ljudske stranke, in nato v drugi polovici tridesetih let, ko je banski svet Dravske banovine (Slovenije) vodila SLS, t. i. "tiho avtonomijo". Ob tem se je v prvi Jugoslaviji vsestransko razvilo slovensko narodnokulturno življenje, vzpostavljen je bil celovit slovenski prosvetni sistem, značilen je bil tudi izrazit gospodarski napredek slovenskega naroda. Slovenci so postali v prvi Jugoslaviji poleg gospodarskega in kulturnega tudi upoštevanja vreden politični dejavnik, ki je sooblikoval tedanjo državno politiko. Tako se je v prvi Jugoslaviji oblikovala čvrsta narodnoemancipacijska podlaga, na katero so lahko Slovenci, obenem z dejanji dokazano narodnoosvobodilno voljo in vojaško sposobnostjo v drugi svetovni vojni, oprli svojo odločitev za vstop v drugo jugoslovansko skupnost. Svoje bivanje v njej so zaključili leta 1991 z vzpostavitvijo slovenske nacionalne države - Republike Slovenije.

Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/8717
    • naslov
      • Srbi vladajo, Hrvati razpravljajo, Slovenci plačujejo (Mit in resničnost prve Jugoslavije)
      • Serbs rule, Croats discuss, Slovenians pay (Myth and Reality of the First Yugoslaviia)
    • avtor
      • Jurij Perovšek
    • soavtor
      • Marjan Žnidarič (ur.)
    • predmet
      • Slovenija
      • 1918-1941
    • opis
      • As to Slovenes, entry into the Yugoslav state brought about beside adverse experiences (centrallist state arrangement, integration of the national-cultural and linquistic development into the Yugoslav unitarian system, taxation advantageous for the south), favourable experiences as well. Thus, in spite of centralism, during 1927-1929, at the time of the operation of the Ljubljana and Maribor regional self-government under the leadership of the Slovenian People's Party (SLS) and later, during the latter half of the 30s, when the Ban's (Governors) Council of the Drava Banovina was led by the SLS, Slovenia enjoyed the so called "tacit autonomy". Along with this, in the first Yugoslavia, lively national-culturai life was in swing, an entire Slovenian educational system was established, the economic growth of the Slovenian nationality was marked. In the fiist Yugoslavia, Slovenians became, beside a cultural and economic factor, a respectable political factor as well, which co-participated in the formation of the then state policy. Thus, during the first Yugoslavia, firm national emancipatory grounds were formed, where Slovenians were able, by their national liberation will proven by deeds and by their military ability in the Second World War, to support their decision for entry into the second Yugoslav community. The concluded their existence in it in 1991 by the establishment of the Slovenian national state - the republic of Slovenia.
      • Vstop v jugoslovansko državo leta 1918 je Slovencem poleg slabih izkušenj (centralistična državna ureditev, vpetost narodnokulturnega in jezikovnega razvoja v jugoslovanski unitaristični sistem, na jug naravnan davčni primež) prinesel tudi opazne koristi. Tako so kljub centralizmu imeli v letih 1927-1929, to je v času delovanja ljubljanske in mariborske oblastne (pokrajinske) samouprave pod vodstvom Slovenske ljudske stranke, in nato v drugi polovici tridesetih let, ko je banski svet Dravske banovine (Slovenije) vodila SLS, t. i. "tiho avtonomijo". Ob tem se je v prvi Jugoslaviji vsestransko razvilo slovensko narodnokulturno življenje, vzpostavljen je bil celovit slovenski prosvetni sistem, značilen je bil tudi izrazit gospodarski napredek slovenskega naroda. Slovenci so postali v prvi Jugoslaviji poleg gospodarskega in kulturnega tudi upoštevanja vreden politični dejavnik, ki je sooblikoval tedanjo državno politiko. Tako se je v prvi Jugoslaviji oblikovala čvrsta narodnoemancipacijska podlaga, na katero so lahko Slovenci, obenem z dejanji dokazano narodnoosvobodilno voljo in vojaško sposobnostjo v drugi svetovni vojni, oprli svojo odločitev za vstop v drugo jugoslovansko skupnost. Svoje bivanje v njej so zaključili leta 1991 z vzpostavitvijo slovenske nacionalne države - Republike Slovenije.
    • založnik
      • Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
    • datum
      • 2004
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Citirano v (4)
    TipologijaAvtor(ji)NaslovKrajZaložbaLeto
    2.01 Znanstvena monografijaPočivavšek, MarijaEn gros & en detail : trgovina v Sloveniji do druge svetovne vojne : trendi, strukture, prakseCeljeZgodovinsko društvo2012
    2.01 Znanstvena monografijaLazarević, ŽarkoPlasti prostora in časa : iz gospodarske zgodovine Slovenije prve polovice 20. stoletjaLjubljanaInštitut za novejšo zgodovino2009
    1.01 Izvirni znanstveni članekRepe, BožoRegional differences, slovene national identity, and the foundation of the slovene stateBloomingtonSociety for Slovene studies2008
    1.01 Izvirni znanstveni članekLazarević, ŽarkoThe Perception of the Yugoslav Economic Space in SloveniaBelgradeMegatrend University of Applied Sciences2008
    Seznam literature v delu (12)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    416Dolenc, ErvinGlavni problemi slovenske kulture v prvi JugoslavijiPreteklost sodobnostiLjubljanaInštitut za novejšo zgodovino1999
    419Dolenc, Ervin ; Gabrič, Aleš ; Rode, MarjanKoraki v času : 20. stoletjezgodovina za 8. razredLjubljanaDZS1997
    417Dolenc, ErvinKulturni boj : slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918-1929LjubljanaCZ1996
    416Dolenc, ErvinLeto 1918 kot kulturna prelomnicaSlovenija 1848-1998: iskanje lastne potiLjubljana1998
    420Lazarević, ŽarkoKmečki dolgovi na Slovenskem : socialno-ekonomski vidiki zadolženosti slovenskih kmetov 1848-1948LjubljanaZnanstveno in publicistično središče1994
    418Lazarević, ŽarkoNa južnih obzorjih : gospodarska izkušnja Slovencev v prvi jugoslovanski državiNova revija1995
    418Lazarević, ŽarkoOd regionalnega k slovenskemu narodnemu gospodarstvu : preobrazba slovenske gospodarske strukture v drugi polovici 19. in v 20. stoletjuSlovenija 1848-1998: iskanje lastne potiLjubljanaZveza zgodovinskih društev Slovenije1998
    418Lazarević, ŽarkoPodjetništvo in slovenske bankePogled v zgodovino slovenskega podjetništvaVrhnikaRazum1998
    419Lazarević, ŽarkoSlovensko gospodarstvo v času kraljevine JugoslavijeZgodovina v šoli1995
    419Lazarević, ŽarkoVelika gospodarska kriza v tridesetih letih in SlovenciPogled v zgodovino slovenskega podjetništvaVrhnikaRazum1998
    418Lazarević, ŽarkoZnačilnosti industrializacije v obdobju med svetovnima vojnamaPreteklost sodobnostiLjubljanaInštitut za novejšo zgodovino1999
    531Mlakar, BorisSlovensko domobranstvo 1943-1945LjubljanaSlovenska matica2003