Mnogi književniki jemljejo za svoje pesmi, drame ali svoja prozna dela zgodovinsko snov. Eksaktnost zgodovinopisja in zrenje književnikov se dopolnjujeta. Tako nastane kompleksnejše doživljanje zgodovine. Mariborski zgodovinar Jože Koropec je vključil v svojo knjigo Mi smo tu (1985) štiri pesmi o slovenskih kmečkih uporih. Dve je prevedel avtor tega prispevka iz nemščine v slovenščino, eno iz latinščine v nemščino. Obravnavo je tod dopolnil z več vidiki in povezavami. Vse opevajo bridke boje, moralne sodbe in strašne fizične kazni za nezveste Kmete. Nezvestobo povezujejo z brezbožnostjo. Na slovenski jezik pokaže ena pesem z ironijo in s strahom. V pesmih so omenjene slovenske dežele. Vpliv Pesmi o Nibelungih se vidi v pesmi Warhaffte geschieht... Avtor prispevka je to večkrat obdelal in zdaj zelo razširil. Bistvene vsebinske in formalne značilnosti kažejo podobnosti. Transponiranje usodnega dogajanja in moralnih drž akterjev ne zabriše vzora. Formalna plat ga jasno kaže. Žarčenje velikega epa je bilo v literarni zgodovini zelo široko. Vplive Pesmi a Nibelungih (nibelunške ali Kürenhergerjeve kitice) in Pesmi o Kudrun najdemo tudi pri drugih motivih v književnosti. Vedno se pri tem odvija nekaj usodnega v notranjem in zunanjem, tudi samo v fiktivnem dogajanju, v silnem čustvovanju, v kultu ženske in pesnika. Primerjave med pesmimi v nibelunški kitici pri Uhlandu, Prešernu in Korytku to dokazujejo. V prispevku je ob izvirniku, ob prevodih ter vplivih v več povezavah podrobneje obdelana tudi Pesem o Nibelungih.