logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Časopis za zgodovino in narodopisje

Dvoje nenavadnih mariborskih knjižničarjev


Avtor(ji):Bruno Hartman
Soavtor(ji):Marjan Žnidarič (ur.)
Leto:1993
Založnik(i):Založba Obzorja, Maribor, Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:1993_2_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf
Velikost:3.10MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Začetek poklicnega slovenskega knjižničarstva v Mariboru sega v leto 1923, ko je mestni občinski svet v Študijski knjižnici honorarno namestil upokojenega podpolkovnika Davorina Žunkoviča in rusko emigrantko kneginjo Elizabeto Obolensko. Ugledneža iz nekdanjega višjega sloja sta po svojih zmožnostih, tudi precenjenih, pomagala k razvoju knjižnice, kneginja pa je ob okupaciji Maribora leta 1941 podprla njen razpad in v nacistični službi organizirala v mestu nemško Ljudsko knjižnico.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/8173
    • naslov
      • Dvoje nenavadnih mariborskih knjižničarjev
      • Two unusual Maribor librarians
    • avtor
      • Bruno Hartman
    • soavtor
      • Marjan Žnidarič (ur.)
    • predmet
      • Maribor
      • Študijska knjižnica
      • Davorin Žunkovič
      • Elisabeta Obolenska
      • Maribor
      • Research library
      • Davorin Žunkovič
      • Elisabeta Obolenska
    • opis
      • The beginning of Slovene librarianship in Maribor dates back to the year of 1923, when the city communal council engaged the retired lieutenant colonel Davorin Žunkovič and the Russian emigrant princess Elisabeth Obolenska to work part-time in the research library. The two distinguished persons from the former upper strata had aided the development of the library, whereas the princess had, in the service of the NAZIs — after the occupation of Maribor in 1941— supported its destruction and organised a German public library in the city.
      • Začetek poklicnega slovenskega knjižničarstva v Mariboru sega v leto 1923, ko je mestni občinski svet v Študijski knjižnici honorarno namestil upokojenega podpolkovnika Davorina Žunkoviča in rusko emigrantko kneginjo Elizabeto Obolensko. Ugledneža iz nekdanjega višjega sloja sta po svojih zmožnostih, tudi precenjenih, pomagala k razvoju knjižnice, kneginja pa je ob okupaciji Maribora leta 1941 podprla njen razpad in v nacistični službi organizirala v mestu nemško Ljudsko knjižnico.
    • založnik
      • Založba Obzorja
      • Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
    • datum
      • 1993
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    Citirano v (2)
    TipologijaAvtor(ji)NaslovKrajZaložbaLeto
    1.01 Izvirni znanstveni članekPotočnik, DraganKnjižnice v Mariboru v obdobju od 1918 do 1941LjubljanaInštitut za novejšo zgodovino2020
    1.01 Izvirni znanstveni članekRatej, MatejaVranglovci kot jugoslovanski graničarji na Kozjaku v dvajsetih letih 20. stoletja : primer Simeona BritvinaLjubljanaZveza zgodovinskih društev Slovenije2020