Vzhodnoštajerski knjižni jezik je v začetku 19. stoletja ohranjal zanimive jezikovne kategorije, ki so ga še ločile od osrednjeslovenskega knjižnega jezika. Različnost jezikovnih sistemov, ki izhajala iz dveh narečnih baz (alpsko-karantanske in panonske), se kaže tudi v rabi in razširjenosti oblik na –oč/-eč, v vzhodnoštajerskem knjižnem jeziku se deležje na –oč/-eč morfološko pravilno rabi za izražanje istodobnosti, pogoste pa so tudi deležniške oblike v samostalniški, pridevniški in predikativni funkciji; ker je takšna raba značilna tudi za prekmurski knjižni jezik, so deležja in deležniki na –oč/-eč značilne vzhodnoslovenske jezikovne oblike.