Prva svetovna vojna je po svoji množičnosti in raznovrstnosti uporabe živali v vojne namene, prekosila vse dotedanje oborožene spopade. Konjenica je v tem času doživljala svoj zaton, vojaški rod z bleščečo preteklostjo a negotovo prihodnostjo je bilo odrinjen na rob bojnega polja. Zato pa se je konje v veliko večji meri vpregalo v vojaški logistični aparat. V prvi svetovni vojni je elegantni konj, navkljub motorni konkurenci, vlekel ali tovoril na tisoče ton vojaškega materiala in ljudi. Transportne oddelke so dopolnjevale še mirnejše a trmaste prvovrstne tovorne živali: mule, prikupni in trpežni osliči, močni voli idr. Dober sistem dobave milijonov konj in njihove oskrbe je postal eden izmed odločilnih dejavnikov učinkovitosti vojska. Če so bili konji najštevilčnejši, so bili psi uporabljeni najbolj raznovrstno. Tako so reševali ranjene vojake, prenašali sporočila, patruljirali, varovali objekte in vojake v jarkih itn. Golobi so prekašali pse pri prenašanju sporočil vse dokler nista na bojišče sedla mrak ali megla. Nekatere živali so vojakom zgolj grenile življenja. Uš in podgana sta sopomenki za jarkovno bojevanje. Spet druge so v vojakih budile večkrat pozabljeno ljubezen, toplino in sočutje.