Avtor je raziskal delež Filipa Filipovića, najvidnejšega organizatorja komunističnega gibanja v letih 1919 in 1920 v Jugoslaviji, pri vključitvi slovenskega socialističnega proletariata v Komunistično stranko Jugoslavije. Ugotovil je, da je Filipović bistveno vplival na politično usmeritev slovenskega delavstva, uveljavljajoč principialna stališča brezkompromisnega razrednega boja, in da je odprl slovenski nacionalni prostor tedanjim problemom mednarodnega delavskega gibanja, zlasti oblikujoči se revolucionarni praksi z njenimi spoznanji, ki so obogatila družbeno zavest slovenskega človeka.