Gospoščina Borl, ena med večjimi na Štajerskem, je v poznem srednjem veku obsegala strnjeno ozemlje vzhodnega dela Haloz in nekaj naselij onstran Drave. Sorazmerno oddaljeno je bilo naselje Miklavž pri Mariboru. Haloški del gospoščine smo obdelali na osnovi imenjske cenitve iz leta 1542 v obširnejši študiji (glej literaturo), v pričujoči razpravi pa obravnavamo po istem načinu še preostali del. V šestih naseljih (štirim od njih so načelovali župani, ker niso bila v sklopu višjih upravnih enot - uradov, v dveh pa so imeli le po nekaj podložnikov) je bilo 59 podložnih kmetov in 8 osebenjkov, ki so imeli skupno 613 oralov njiv in za 254 koscev travnikov, povprečno torej po 14,7 orala na gospodarstvo (2/3 srednjih kmetov). V primerjavi s haloškimi podložniki te gospoščine so imeli dvakrat večja posestva, pri tem pa trikrat večje površine njiv. Čeprav so imeli v povprečju na gospodarstvo po 11 glav vse živine in 6 glav goveje živine, so zaostajali za haloškimi vrstniki. Na ravninskem svetu so se posvečali bolj poljedelstvu. Skupno je obsegala gospoščina Borl v 26 naseljih 1268 podložnih kmetov in 77 osebenjkov, na 20 vinskih goricah pa 423 gornikov. Podložniki so bili skoraj izključno Slovenci.