Predstavitev temelji na perspektivi zaupanja in družbenem pomenu denarja za razumevanje uvedbe poljskega zlota leta 1924. Kot so pokazale najnovejše raziskave, vrednost valute ni odvisna od monetarnih dejavnikov (trgovinske bilance, rezerv, denarnih zalog), ampak je zgodovinsko pogojena s trenutno politiko in vizijami prihodnosti. Predavanje, ki črpa navdih iz sociologije in behavioristične ekonomije, bo razkrilo zgodovinske, pravne, kulturne in sociopsihološke mehanizme, ki prispevajo k zaupanju v nov monetarni sistem. Poljska se je v letih po koncu prve svetovne vojne spopadala z valutnim kaosom, ko so postimperialne in druge tuje valute konkurirale uradnemu zakonitemu plačilnemu sredstvu, poljski marki. V okviru širše davčne in finančne reforme je Władysław Grabski vodil ustanovitev nove centralne banke in nove valute, podprte z zlatom.

Zaupanje, kot ga razumejo družbene vede, kaže, kaj ljudje pričakujejo drug od drugega in od institucij, vključno z državo. Denar je utelešenje zaupanja, ker predstavlja pričakovanje, da bo v prihodnosti imel vrednost za plačilo dolgov in davkov ter da ga bo mogoče zamenjati za blago in storitve. Izhodišče za razumevanje zaupanja bo raziskati, kako ljudje razumejo denar v kontekstu, imenovanem socialni pomen denarja.

Analiza želi razumeti ustvarjanje nove nacionalne valute predvsem prek državnih in zasebnih bank. Zaupanje v denar (in vlado) je treba vzpostaviti in ohraniti. Zato se prispevek osredotoča na poskuse, da se v več jezikih (poljščini, ukrajinščini, jidišu) dosežejo različne skupine prebivalstva in da se jih prepriča o varnosti nove valute.