Oboroženi konflikt med Bošnjaki in Hrvati v Bosni in Hercegovini (1992–1994) ostaja sporno področje tako v historiografiji kot v političnem diskurzu. Za razumevanje tega spora so ključne sodbe Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY), ki podrobno opisujejo vpliv Republike Hrvaške in Hrvaškega obrambnega sveta (HVO) na potek in značaj vojne. Sodba v zadevi Prlić et al. iz novembra 2017, skupaj s šestimi drugimi končnimi sodbami ICTY, podrobno obravnava vpliv Hrvaške na mednarodni značaj spora. Medtem ko vseh sedem sodb potrjuje sodelovanje hrvaških sil, je prav primer Prlić et al. tisti, ki izrecno ugotavlja obstoj skupne kriminalne združbe, v katero so bili vpleteni hrvaški politični in vojaški voditelji.

Predstavitev sprejema historiografsko perspektivo na te sodbe in preučuje, kako se je hrvaška politična elita odzvala na ugotovitve ICTY. S pomočjo analize uradnih izjav in parlamentarnih razprav sledi vzorcem domačega sprejemanja mednarodnih pravnih narativov in raziskuje, kako se ti odzivi prepletajo s širšimi nacionalnimi zgodovinskimi interpretacijami. Razprava poudarja načine, na katere pravna dokumentacija vpliva na politični diskurz in kolektivni spomin ter oblikuje nastajanje in širjenje zgodovinskih narativov. S postavitvijo sodb ICTY v kontekst domačih političnih odzivov predstavitev poudarja metodološke in interpretativne izzive za zgodovinarje, ki proučujejo politično posredovane narative. Njen cilj je ponuditi vpogled v to, kako se pravo in politika prepletata pri oblikovanju zgodovinske vednosti in kako lahko mednarodne pravne sodbe informirajo, zapletajo ali preoblikujejo nacionalno historiografijo.