Članek predstavlja mnenja, poglede in stališča prebivalcev in strokovnih delavcev glede pogozdovanja Krasa po velikem požaru leta 2022, zaradi katerega je pogorel velik del kraške krajine na slovenski in italijanski strani meje. Požar je postal izhodiščna točka raziskave, ki se je odvijala od avgusta do decembra 2023 na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za humanistične študije (UP–FHŠ), v sklopu raziskovalnega programa Življenjski prostori Slovenije: preteklost – sedanjost – prihodnost (ŽIVS). Glavno raziskovalno vprašanje, do katerega se članek opredeljuje, je: Ali je pogozdovanje Krasa po požarih nujno? Odgovor na dilemo je podan na osnovi analize zgodovinske literature in etnografske terenske raziskave, ki upošteva poznavanje, ki ga ima kraško prebivalstvo o podobi in funkcijah kulturne krajine Krasa v preteklosti. Iz raziskave izhaja, da sta opuščanje kmetovanja ter nasploh pomanjkanje skrbi za urejanje in ohranjanje krajine pomemben razlog, da se je požar leta 2022 hitro razširil na obsežen predel Krasa. Kot so sogovorniki večkrat poudarili, je danes kraška krajina pretežno »zapuščena«, »zaraščena« in »zanemarjena«.